Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti so vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe.
Relevanten je identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina. Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
Pritožba se zavrne, sklep sodišča prve stopnje se potrdi in se hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pri nepremičnini parcele št. 78/178 k.o. M., last G. d.o.o., Ljubljana, opravi zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vloženega pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 60/2009, z dne 24.2.2009, v korist N. ......
Zoper sklep se je v roku pritožil udeleženec G., d.o.o., Ljubljana, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlaganega vpisa ne dovoli. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo načela pravnega prednika, načela formalnosti postopka in ni navedlo, na podlagi konkretno katerih listin temelji njegova odločitev. Pritožnik je z vpogledom v spis ugotovil, da sta v njem samo odredba Okrajnega sodišča z dne 23.4.2009 in predlog predlagatelja. Pri izdaji sklepa sodišče prve stopnje ni upoštevalo 4. in 5. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), saj je očitno spregledalo, da pogodba z mestom Ljubljana ne izkazuje pridobitve katerekoli stvarne pravice na zemljišču parcele št. 78/178 k.o. M.. Predlagatelj zahteva priznanje lastninske pravice na zemljišču prej citirane parcelne številke v okviru nepravdnega postopka na podlagi ZVEtL brez veljavnega pravnega naslova, saj je lastnik tega zemljišča pritožnik. V ZVEtL ni nobene določbe, ki bi lahko bila podlaga za odločanje o lastninski pravici na zemljišču in ne omogoča prikrite razlastitve lastnikov zemljišč. Tudi določba 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v povezavi s 15. členom ZVEtL ne ureja razmerja v zvezi z lastninsko pravico na zemljiščih. Predlagatelj za pridobitev pravice uporabe na zemljišču parcele št. 78/178 k.o. M. in posledično temu pridobitve lastninske pravice ni navedel nobenega pravnega naslova. Tudi ni druge zakonske določbe, ki bi imela določila glede zemljišč pri vzpostavljanju etažne lastnine. Podrejeno pritožba ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo odredbo za zaznambo uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine ne da bi lastnika predmetnega zemljišča, to je pritožnika, obvestilo o postopku in je pritožnik šele na podlagi pregleda zemljiškoknjižnih vložkov ugotovil, da glede tega zemljišča poteka postopek vzpostavljanja etažne lastnine. Poleg tega je sodišče v sklepu (in ovojnici) navedlo nepravilen naziv lastnika predmetnega zemljišča in brez matične številke lastnika. Pravilen naziv lastnika in njegova matična številka sta G., d.o.o., Ljubljana, matična številka .......
Pritožba ni utemeljena.
Pogoji za zaznambo nepravdnega postopka vzpostavljanja etažne lastnine po določbah ZVEtL so določeni v 2. odstavku 15. člena ZVEtL, po katerem sodišče nemudoma po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine in če predlagatelj v zemljiški knjigi ni sam predlagal takšne zaznambe. Torej so edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe. Iz predloga predlagatelja za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL (priloga A1) je ugotoviti, da je bil tak predlog pri sodišču vložen in predlagatelj ni sam v zemljiški knjigi predlagal vpisa zaznambe postopka, iz odredbe nepravdnega sodišča (list. št. 2 v spisu), pred katerim je bil predlog vložen, pa je ugotoviti, da predlog ni bil zavržen. Torej so bili izpolnjeni vsi pogoji za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep skladno določbi 2. odstavka 15. člena ZVEtL.
Vse pritožbene navedbe so glede na zgoraj navedeno za odločitev o pritožbi v tem postopku irelevantne oziroma bodo pravno relevantne v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine in se bo moralo nepravdno sodišče o njih opredeliti tam, če jih bo seveda pritožnik zatrjeval tudi v tistem postopku. Glede pritožbenih trditev o napačni navedbi pritožnika v izpodbijanem sklepu pa le, da ga sodišče prve stopnje očitno res ni označilo precizno, vendar to na samo vknjižbo ne vpliva. Relevanten je namreč identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina (5. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1). Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).