19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 781/2004 z dne 6. 10. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper Odredbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. In 153/99 z dne 29. 10. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku s sklepom ugotovilo, da znaša tržna vrednost dolžnikovih nepremičnin, ki so predmet izvršbe, 17.488.529 SIT. Zoper ta sklep se je dolžnik (sedaj pritožnik) pritožil, ker ni soglašal s cenitvijo. Po njegovem mnenju je ocenjena vrednost prenizka, kar naj bi zatrjeval že pri prvi cenitvi. Pritožbi je priložil tudi novo cenitev, v kateri je vrednost nepremičnine določena na 63.844.864 SIT. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je pritožnik prvi cenitvi nasprotoval le s pavšalnim zatrjevanjem, da je prenizka, novo cenitev pa je priložil šele pritožbi. Po mnenju Višjega sodišča je zato ni mogoče upoštevati, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto. Zgolj pavšalna trditev pritožnika, da bi bilo treba cenitev zaradi poteka časa valorizirati, pa naj ne bi bila zadosten pritožbeni razlog za razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča, ki je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ter zoper odredbo sodišča o prodaji nepremičnin. Višjemu sodišču očita, da ni upoštevalo njegove pritožbene navedbe o tem, koliko je nepremičnina v resnici vredna, temveč je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da je že pri prvi cenitvi ugovarjal izvedbi cenitve in ugotovljeni vrednosti. Meni, da je cenilec opravil cenitev nepošteno, saj naj bi bila vrednost očitno prenizka.

Pritožnik zatrjuje, da mu je bila v postopkih pred sodiščema kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče v postopku s to ustavno pritožbo zato ne more presojati, ali je ocenjena vrednost nepremičnin, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, prenizka, kot to zatrjuje pritožnik. Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev pravice iz 22. člena Ustave, vendar v ustavni pritožbi izraža zgolj nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo sodišča in z opravljeno cenitvijo. Zgolj dejstvo, da pritožnik z izpodbijano odločitvijo ni zadovoljen in da s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje ni uspel, pa še ne pomeni kršitve kakšne njegove ustavne pravice. Višje sodišče mu je v izpodbijanem sklepu, ki je razumno obrazložen, pojasnilo, zakaj cenitve, ki jo je predložil šele v postopku s pritožbo, ni moglo upoštevati. Opredelilo se je tudi do njegovih drugih pritožbenih navedb. Pojasnilo mu je, da zgolj s pavšalnimi trditvami ne more utemeljiti pritožbe ter da so bile tudi njegove pripombe v postopku cenitve zgolj pavšalne. Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

5.Pritožnik izpodbija tudi odredbo o prodaji nepremičnine. Z njo je sodišče odločilo le o opravi posameznih izvršilnih dejanj na podlagi sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno o pravici upnika, da poseže na premoženje dolžnika. Z izpodbijano odredbo tudi ni bila določena vrednost nepremičnine, temveč je vanjo iz sklepa o določitvi vrednosti nepremičnin le povzeta. Izpodbijana odredba torej ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker je ustavna pritožba zoper tak akt nedopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić