Jedro

Dejstvo, da se taksni zavezanec ne strinja z odločitvijo v sodbi, ne katero se nanaša odmerjena sodna taksa, ni razlog za neplačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST- Ur. l. RS št. 1/90 in naslednji) ugotovilo, da taksni zavezanec E.G. d.o.o. v predpisanem petnajstdnevnem roku od prejema naloga oziroma opozorila ni plačal dolžne takse za tožbo in sodbo v vrednosti 1400 točk ter takse za taksni opomin v vrednosti 500 točk. Na podlagi 5. odstavka 7. člena ZST je sodišče odločilo, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 155,99 EUR in kazensko takso v znesku 57,47 EUR. Na podlagi 30. člena ZST je sodišče izvajalcu plačilnega prometa R.B. naročilo, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 213,46 EUR na vplačilni račun sodnih taks z opozorilom, da mora v primeru, če na transakcijskem računu taksnega zavezanca ni kritja, izvajalec plačilnega prometa blokirati njegova sredstva do višine 213,46 EUR, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskem računu.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka - taksni zavezanec iz razloga nezakonitosti sodbe in napoveduje izpodbijanje sodbe na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. V obširni pritožbi zoper sklep navaja, da mu je (zakonitemu zastopniku) bil onemogočen prihod na obravnavo in s tem onemogočeno pričanje in s tem nepopolno ugotovitev stanja. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, sodba je nezakonita in za nezakonite sodbe plačilo takse ni mogoče. Pritožba ni utemeljena.

Iz predloženega spisa izhaja, da taksni zavezanec takse za tožbo (nasprotno tožbo) in sodbo, po nalogu, ki ga je prejel 28. 12. 2009, ni plačal v petnajstdnevnem roku, niti kasneje, niti po opominu, ki ga je prejel 8. 3. 2010. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno odmerilo sodno takso za tožbo in sodbo v višini 1400 točk v skladu s 1. odstavkom tarifne številke 1 in 2 ter takso za opomin v vrednosti 500 točk v skladu s tarifno številko 37. Taksni zavezanec v pritožbi zatrjuje, da ni dolžan plačati takse, ker se s sodbo ne strinja, kar pa ni razlog za neplačilo sodne takse. Ker taksni zavezanec tudi po prejemu naloga z dne 28. 12. 2009 in opomina z dne 8. 3. 2010 ni plačal dolžne takse za tožbo in sodbo, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 29. in 30. člena ZST in ob upoštevanju 5. odstavka 7. člena ZST odločilo, da mora taksni zavezanec plačati poleg neplačane takse v znesku 155,99 EUR še 50 % pribitka kot kazensko takso v znesku 57,47 EUR in naročilo R.B., da mora s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenesti znesek 213,46 EUR na vplačilni račun sodnih taks.

Glede ostalih pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso predmet presoje zakonitosti sklepa o plačilu sodne takse, ki je bil izdan v skladu z zakonom.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji).