Jedro

Glede na to, da tožnica ni dokazovala, da je za delo nesposobna (razen ledvičnih težav, kar pa na delovno sposobnost ne vpliva), bo morala v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu, poiskati delo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in določilo preživnino na 3.000 SIT od 1.4.1994 dalje.

Tožeča stranka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, ali obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Nobena sodba ne vsebuje izračuna, kakšni so preživninski stroški za mladoletnega tožnika. Če bi sodišče to naredilo, bi videlo, da je preživnina 3.000 SIT nezadostna tudi za osnovne otrokove potrebe. Napačni so zakjučki sodišča, da toženec ob vikendih skrbi za otroka. Obiskuje ga le enkrat mesečno. Sodišče tudi pozablja, da ima otrok zadnji obrok v vrtcu ob 13. uri in da nato je doma. Nejasni so razlogi, zakaj je preživnina določena le od 1.4.1994 dalje in ne za nazaj. Med tem časom je mati ostala brez stanovanja, ker ni plačevala najemnine, zato stanuje tožnik z materjo na novem naslovu, v najetem stanovanju.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP, Zakona o pravdnem postopku) tožena stranka ni odgovorila, Državni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge se upoštevajo le, če jih revident uveljavlja in tožena stranka ne uveljavlja nobene.

Pač pa tožena stranka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

Pred odgovorom na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je potrebno pojasniti, da ni mogoče vložiti revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3.odstavek 385.člena ZPP). Tako so neupoštevne navedbe tožeče stranke, da otrok preživlja pri očetu le en vikend mesečno. Enako velja za trditev, koliko in kdaj dobi otrok obrok v vrtcu.

Kar pa tožeča stranka trdi v zvezi z najetim stanovanjem, pa je novota, katere revizijsko sodišče ne more upoštevati (387.člen ZPP). Obe nižji sodišči pa odločata le na podlagi dejstev, ki so že obstajala do konca glavne obravnave.

Tako sta obe sodišči ugotovili: za mladoletnega tožnika preživnina še ni bila določena; oče je do vključno marca 1994 plačeval preživnino, nazadnje v znesku 3.000 SIT; oče ima otroka v svoji družini ob vikendih in ob počitnicah, tako da je otrok navezan tudi na člane očetove držine; otrok je v vrtcu, za kar mati, ki je nezaposlena, ničesar ne plačuje; mati na zavodu za zaposlovanje ni prijavljena od 23.1.1991 dalje; oče ima poleg 6 letnega tožnika še 4 otroke, od katerih sta dva odrasla, vendar nista zaposlena; toženčeva žena je službo izgubila, toženec pa zasluži 50.000 SIT mesečno. Na podlagi takega dejanskega stanja se revizijsko sodišče pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je določena preživnina res nizka, vendar tožencu glede na te okoliščine ni mogoče naložiti višje. Glede na to, da tožnica ni dokazovala, da je za delo nesposobna (razen ledvičnih težav, kar pa na delovno sposobnost ne vpliva), bo morala v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu, poiskati delo.

Pri določitvi preživnine sta tako sodišči pravilno uporabili določilo 1. odstavka 103. in 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS št. 14/89. Pri tem je treba toženi stranki še pojasniti, da sodišče določi višino prispevkov za preživljanje v sorazmerju z zmožnostmi obeh staršev, kar pomeni, da oceni vse okoliščine, ki na to vplivajo. To ne pomeni, da bi moralo narediti matematični izračun otrokovih potreb. Da je znesek 3.000 SIT prenizek za zadovoljevanje vseh otrokovih potreb, pa je sodišče druge stopnje zapisalo v obrazložitvi svoje sodbe. Kar pa zadeva revizijske navedbe glede preživninskih obrokov od vložitve tožbe dalje pa je treba opozoriti na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je oče do zadnje obravnave plačeval preživnino vsaj v višini 3.000 SIT, torej v znesku, ki mu je bil naložen kot preživninska obveznost tudi s sodno odločbo.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).