Jedro

Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovni postopek upravnemu organu, to pomeni med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v tem ponovljenem postopku odločanja lahko spremeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim aktom z dne 4. 3. 2020 odločila, da se vloga A., d.o.o., za dodelitev statusa nepridobitnega programa posebnega pomena za televizijski program ... zavrne in da stroški postopka niso nastali. Pojasnila je, da je bila odločitev sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, ob upoštevanju sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1362/2018-12 z dne 5. 12. 2019, v kateri je sodišče, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki se nanaša na prvi odstavek 81. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), odločbo tožene stranke št. 61514-1/2017/21 z dne 9. 5. 2018 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek.

2. Ob upoštevanju določbe 81. člena ZMed v povezavi s 7. alinejo prvega odstavka 78. člena ZMed ter 20. člena Pravilnika o programih posebnega pomena (v nadaljevanju Pravilnik) je tožena stranka v ponovnem postopku vlagatelja z dopisom št. 61514-1/2017/32 z dne 17. 1. 2020 pozvala, da predloži podatke in dokazila, ki jih za pridobitev statusa nepridobitnega radijskega oziroma televizijskega programa določajo relevantna določila ZMed in Pravilnika. Prav tako je vlagatelja pozvala, da predloži dokazila o izpolnjevanju posebnega pogoja iz 7. alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, ki določa, da za status nepridobitnega radijskega in televizijskega programa lahko zaprosi izdajatelj, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj šest delavcev.

3. Ker vlagatelj vloge ni dopolnil z zahtevanimi dokazili, je tožena stranka izpolnjevanje posebnega pogoja iz 7. alineje prvega odstavka 78. člena ZMed (število zaposlenih za nedoločen čas s polnim delovnim časom) preverila pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZPIZ) in ugotovila, da sta bili na dan 31. 1. 2020 pri delodajalcu A., d. o. o., matična številka ..., v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni dve (2) osebi, zaposleni za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 40 ur na teden. S pridobljenim dokazom je bil vlagatelj seznanjen z dopisom št. 61514-1/2017/36 z dne 5. 2. 2020, tožena stranka pa ga je pozvala tudi, da v osmih dneh od prejema dopisa predloži dokazila o izpolnjevanju posebnega pogoja iz 7. alineje prvega odstavka 78. člena ZMed in opozorila na pravne posledice, ki bodo nastale zaradi neizpolnitve obveznosti.

4. Vlagatelj zahtevanih dokazil ni predložil, temveč je toženi stranki sporočil, da naj upošteva dokazila, predložena ob vložitvi vloge za pridobitev statusa nepridobitnega programa v letu 2018. Pogoje za pridobitev statusa nepridobitnega programa določajo določila 81. člena ZMed v povezavi s 7. alinejo prvega odstavka 78. člena ZMed in 20. člena Pravilnika. Glede na nesporna dejstva, navedena v dopisu ZPIZ, in glede na to, da vlagatelj tudi ni predložil nobenih dokazil o sklenjenih pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom za vsaj šest delavcev, je bilo treba ugotoviti, da vlagatelj ne izpolnjuje posebnega kadrovskega pogoja iz 7. alineje prvega odstavka 78. člena ZMed. Iz tega razloga je tožena stranka vlogo za pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa zavrnila in se ni spuščala v presojo izpolnjevanja preostalih pogojev, ki jih za pridobitev statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa določata 81. člen ZMed in 20. člen Pravilnika, saj to v nobenem primeru ne bi imelo vpliva na drugačno odločitev v tej zadevi.

5. Tožeča stranka je tožbo vložila skladno z določbo 33. členom ZUS-1. Pojasnila je, da je bila toženi stranki sodba Upravnega sodišča RS vročena 19. 12. 2019 in da je tožeča stranka 16. 1. 2020 toženi stranki posredovala poziv na izdajo odločbe. Tožena stranka jo je pozvala k dopolnitvi vloge na način, da predloži vse podatke in dokazila, ki jih za pridobitev statusa nepridobitnega radijskega oziroma televizijskega programa določata ZMed in Pravilnik. Tožeča stranka je v odgovoru na slednji dopis toženo stranko opozorila, da je njena zahteva za predložitev podatkov in dokazil pravno neupravičena in neutemeljena, zato svoje vloge ne bo dopolnjevala z novo dokumentacijo oziroma dokazi. Upravno sodišče je namreč v obrazložitvi sodbe izrecno navedlo, da dejstva, na katerih temelji odločitev organa, niso bila sporna, in da je bila sporna zgolj razlaga prava, ki ji mora tožena stranki pri izdaji nove odločbe slediti. Skladno z navedenim je tožeča stranka toženo stranko v zaključku dopisa zgolj še opozorila in pozvala na izdajo odločbe, ker je že v zamudi s 30-dnevnimi rokom, ki ga določa 64. člena ZUS-1. Tožena stranka svoje dolžnosti ni opravila v 30 dnevnem roku, ki ga določa četrti odstavek 64. člena ZUS-1, tega ni storila niti v 7 dneh po dodatnem pozivu tožene stranke, vsled česar tožeča stranka naslovno sodišče poziva, da skladno z drugim odstavkom 69. člena ZUS-1, v zvezi z drugim odstavkom 65. člena ZUS-1, samo odloči o pravici tožeče stranke. Tožeči stranki je namreč s kršitvijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodišči in drugimi državnimi organi iz 22. člena Ustave RS onemogočena pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa zaradi samovoljnega ravnanja tožene stranke kot državnega organa, ki je v razmerju do tožeče stranke nadrejen. Tožeča stranka naslovnemu sodišču predlaga, da na podlagi izvedenih dokazov razsodi, da se vlogi A., d.o.o., za dodelitev statusa nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena za televizijski program ... ugodi in se ji podeli status nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena ter odloči o povrnitvi stroškov. Podrejeno je predlagala, da toženi stranki naloži, da v ponovnem postopku, v roku 30 dni od vročitve sodbe izda odločbo, s katero vlogi tožeče stranke ugodi in se televizijskemu programu ..., katerega izdajatelj je A., d.o.o., podeli status nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena oziroma v dodatnem podrednem zahtevku sodišču predlagala, da naj se tožbi tožeče stranke zaradi molka organa ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe odloči o dodelitvi statusa nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena za televizijski program ... Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Dne 11. 3. 2020 je tožeča stranka sodišču posredovala vlogo-razširitev tožbe, v kateri je pojasnila, da je 14. 2. 2020 na naslovno sodišče vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi molka organa. Ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izdala nov upravni akt, tožeča stranka skladno z 39. členom ZUS-1 naslovno sodišče seznanja z novo izdanim upravnim aktom in mu sporoča, da vztraja pri tožbi in da le to razširja tudi na nov upravni akt tožene stranke št.: 61514-1/2017/38 z dne 4. 3. 2020. Navaja, da vztraja pri vseh podanih navedbah in predlaganih dokazih v tožbi in skladno z novo izdano odločbo zgolj še poudarja, da je stališče tožene stranke diametralno nasprotno zakonski določbi 138. in 139. člena ZUP. Navedeni člen ne pomeni, da lahko uradna oseba večkrat preveri isto dejansko stanje, ki ga je udeleženec postopka že izkazal, zato tožena stranka ni bila pristojna ugotavljati že izkazanih pogojev za pridobitev statusa. Tudi sicer iz prvotne odločbe jasno izhaja, da je tožeča stranka izkazala izpolnitev pogoja iz 7. alineje prvega odst. 78. člena ZMed, zato je ponovno ugotavljanje in pozivanje tožene stranke, naj tožeča stranka ponovno izkaže izpolnjevanje predmetnega pogoja, pravno povsem neutemeljeno in nezakonito.

7. Na podlagi navedenega in na podlagi vseh predlaganih dokazov tožeča stranka naslovnemu sodišču sporoča, da vztraja pri svoji dosedanjih navedbah, predlaganih dokazih in tožbenemu zahtevku in sodišču predlaga, da na podlagi izvedenih dokazov odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu v nov postopek. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje pa do plačila, vse v roku 15 dni.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožeče stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, ter navaja, da trditev tožeče stranke, da je tožena stranka s tem preverjanjem izpolnjevanja pogojev za dodelitev nepridobitnega statusa ravnala v nasprotju sodbo naslovnega sodišča opr. št. I U 1362/2018-12 z dne 5. 12. 2019, ni pravilna. S tem, ko je sodišče vrnilo zadevo v ponoven postopek toženi stranki, je odločitev o dodelitvi nepridobitnega statusa prešla v pristojnost tožene stranke. Sodišče toženi stranki ni naložilo izdajo pozitivne odločbe, temveč le podalo pravno stališče glede prvega odstavka 81. člena ZMed, ki se nanaša na izpolnjevanje programskih pogojev. Ker pa sta od oddaje vloge minili dve leti, je tožena stranka v ponovljenem postopku z namenom, da ugotovi dejansko stanje in preveri vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, izvedla ugotovitveni postopek. Povzela je ugotovitve iz obrazložitve izpodbijanega akta in sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži vse stroške tega postopka.

9. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 2. 7. 2021 zavrnila navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in kot pravno zmotne opredelila navedbe tožene stranke, da ji je bila z vrnitvijo zadeve v ponovni postopek hkrati dodeljena pristojnost, da ponovno začne preverjati, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za dodelitev statusa.

**K I. točki izreka:**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, toženka pa je za svojo odločitev navedla pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

12. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da ZUS-1 v 28. členu ureja pooblastilo sodišča za odločanje, kadar pride do kršitve dolžnosti izdaje oziroma vročitve akta (molk organa). Tako ZUS-1 v drugem odstavku 28. člena določa, da če organ v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V tretjem odstavku 28. člena ZUS-1 pa je določeno, da sme tožnik po prejšnjem odstavku ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.

13. Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda, oziroma če odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe (prvi odstavek 69. člena ZUS-1).

14. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka tožbo na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 vložila 14. 2. 2020, niti ni sporno, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11. 3. 2020 sodišče obvestila, da je tožena stranka (in ne skladno z obveznostjo iz prvega odstavka 39. člena ZUS-1 tožeča stranka) dne 4. 3. 2020 izdala akt št. 61514-1/2017/38 z dne 4. 3. 2020, na katerega, skladno z določbo drugega odstavka 39. člena ZUS-1,1 razširja tožbo.

15. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt v tem upravnem sporu tožena stranka izdala na podlagi vloge tožeče stranke za dodelitev statusa nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena. Pravno podlago odločanja v obravnavani zadevi tako predstavljajo določbe ZMed, tudi določba sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed, ki določa, da za status posebnega pomena lokalnih radijskih in televizijskih programov lahko zaprosi izdajatelj, pri katerem imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj trije delavci, za regionalne in nepridobitne radijske in televizijske programe pa izdajatelj, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj šest delavcev.

16. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožeča stranka pogoja iz prej citirane sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed ni izkazala2, kljub pozivu tožene stranke z dne 17. 1. 2010, v katerem jo je tožena stranka pozvala, naj predloži podatke in dokazila, ki jih za pridobitev statusa nepridobitnega radijskega oziroma televizijskega programa določata ZMed in Pravilnik, tudi dokazila o izpolnjevanju posebnega pogoja iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed.

17. Tožeča stranka je zahtevo iz poziva v vlogi z dne 28. 1. 2020 štela kot „pravno neupravičeno in neutemeljeno“ in izjavila, da svoje vloge ne bo dopolnjevala z novo dokumentacijo oziroma dokazi. Svoje stališče je uemeljila s sklicevanjem na sodbo Upravnega sodišča I U 1362/2018-12 z dne 5. 12. 2019, ki je v zvezi z obravnavano vlogo stranke odločbo tožene stranke št. 61514-1/2017/21 z dne 9. 5. 2018 odpravilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, določbe prvega odstavka 81. člena ZMed3. 18. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da njeno stališče, na katerem vztraja tudi v tožbi, ni pravilno. Odprava odločbe tožene stranka št. I U 1362/2018-12 z dne 5. 12. 2019 je pomenila, da so bile z njeno pravnomočnostjo (nasproti strankam učinek pravnomočnosti prvostopne sodbe nastopi z njeno vročitvijo, drugi odstavek 320. člena ZPP) odpravljene vse pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) in se je upravna zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila pred odločanjem. Take posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. Če torej upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovni postopek, to pomeni med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v tem ponovljenem postopku odločanja lahko spremeni in te obveznosti upravnega organa ne more spremeniti niti določba četrtega odstavka 64. člena ZUS-14. 19. Ker tožeča stranka dokazil v zvez izpolnjevanjem posebnega pogoja iz določbe sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed ni predložila, je tožena stranka v skladu s 33. členom ZUP zaprosila za podatke ZPIZ5. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da sta bila na dan 31. 1. 2020 v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri delodajalcu A., d.o.o., matična številka ... vključeni dve osebi, zaposleni za nedoločen čas, s polnim zavarovalnim časom 40 ur na teden.

20. Ob upoštevanju zgoraj navedene ugotovitve, ki ji tožeča stranka v tožbi ne nasprotuje, je po presoji sodišča ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka ne izpolnjuje t.i. kadrovskega pogoja iz sedme alineje prvega odstavka 78. člena ZMed pravilna, zato je pravilna in na zakonu utemeljena tudi odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da vlogo tožeče stranke zavrne.

21. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče po ugotovitvi, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da v postopku pred izdajo odločbe ni prišlo do postopkovnih kršitev, tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče dodatno pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi za dne 20. 9. 2021 razpisalo narok za glavno obravnavo, istočasno z vabilom na narok za glavno obravnavo pa je strankam tega spora na podlagi 279a. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, posredovalo tudi dopis, v katerem jih je obvestilo o možnosti podaje pisnega soglasja, da sodišče v sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov strank brez glavne obravnave. Tako tožeča stranka kot tožena stranka sta pisno soglasja na podlagi določbe 279a. člena sodišču posredovala dne 18.8.2021, zato je sodišče razpisani narok za glavno obravnavo preklicalo in odločitev sprejelo na seji.

**K II. točki izreka:**

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek 39. člena ZUS-1). 2 Poziv tožene stranke št. 61514-1/2017/32 z dne 17. 1. 2020. 3 Za nepridobitni program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset (30) odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset (30) odstotkov vsebin iz tega odstavka (prvi odstavek 81. člena ZMed). 4 V primerih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). 5 Dopis ZPIZ št. 51-2150/2019 z dne 31. 1. 2020.