Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep II DoR 20/2022

ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.20.2022 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat

predlog za dopustitev revizije razlaga oporoke oporočiteljev namen zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče
16. marec 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik naj bi prispeval celotno kupnino za odkup stanovanja v Ljubljani po t. i. Jazbinškovem zakonu, ki pa ga je kupila njegova mama. Z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnik solastnega deleža do 40/100 nepremičnin, kar v naravi predstavlja to stanovanje in zato ne sodi v zapuščino po pokojni mami, ni uspel (postopek se je zaključil z odločitvijo revizijskega sodišča II Ips 51/2018). Po neuspešni pravdi je vložil novo tožbo, s katero je uveljavljal zahtevek, da je bila prava volja zapustnice v oporoki, ki se glasi: "_Če moj sin A. A., ne bi svojemu bratu B. B. priznal 35% delež od stanovanja na ..., pa določam, da dobi moj sin B. B. celotno parcelo v ..., izmere so razvidne iz posestnega lista na moje ime C. C. roj...., v ... Prosim sodišče, da upošteva mojo voljo, ki sem jo zapisala dne 3.3._" takšna, da tožnik deduje celotno stanovanje na ..., če prvemu tožencu ne prizna 35 % delež in da ta deduje celotno parcelo v ... Ključno vprašanje v tej pravdi je, ali gre za novo oporoko ali (le) za dopolnitev prejšnjih oporok, v zvezi s tem pa, kakšna je bila prava volja zapustnice; da sporno stanovanje dedujeta oba njena sinova ali tožnik sam.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je sprejelo na podlagi zaključka, da je želela zapustnica premoženje razdeliti med oba sinova, ne glede na sicer drugačne želje tožnika. Oporoka s 3. 3. 2009 je le dodatek k prejšnji(ma) in ne samostojna, ki bi izničila prejšnjo. Sporno določilo je opcijsko, torej le za primer, če tožnik prvemu tožencu ne bi priznal 35 % (višje od prvotnih 20 %) na stanovanju v Ljubljani, pri čemer izgubi v takem primeru pravico do dedovanja parcele v ... Besedilo je jasno, izbira besed kaže, da gre le za dopolnitev. Zapustnica prejšnjih oporok ni preklicala - v "vsaki od treh oporok" je stanovanje v Ljubljani razdelila med oba, le deleži so se razlikovali. Njena volja ni bila taka, da bi stanovanje dedoval le tožnik. Zapustnica se je zavedala drugačnih tožnikovih teženj, zato je v oporoki poudarjala, da je vse njeno premoženje in da "_dodatke k oporoki ne more izpodbiti A. A._" (tožnik). Volje zapustnice ni mogoče korigirati s tako razlago oporoke, ki bo do tožnika bolj poštena - v smislu njegovega finančnega prispevka k nakupu stanovanja.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Štelo je, da je zapustnica leta 2001 (druga dopolnitev oporoke) z zapisom "Prosim A. A., naj mojo prošnjo in željo z razumevanjem upošteva." jasno izrazila voljo, da stanovanje dedujeta oba sinova. Zavzelo je stališče, da na razlago oporoke ne vpliva dejstvo, da je celotno kupnino prispeval tožnik, čeprav mu je zapustnica tedaj obljubila lastništvo stanovanja (to je bilo predmet spora v predhodni zadevi). Oporoka s 3. 3. 2009 glede na zapis "dopolnitev/dodatek" ni nova oporoka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali je v konkretnem primeru pravi namen oporočiteljice v smislu 1. odstavka 84. člena ZD mogoče oz. celo nujno ugotavljati tudi posredno, s podatki, ki niso navedeni v sami oporoki, kažejo pa na pravo zapustničino voljo ter pri tem upoštevati nesporno dejstvo, da je bil tožnik tisti, ki je v dogovoru s zapustnico izključno pripomogel k nakupu predmetnega stanovanja, pri tem pa upoštevati tudi jezikovno jasna določila druge oporoke z dne 10. 6. 1995, ki kaže na tozadevni dogovor med tožnikom in zapustnico v smeri pridobitve lastninske pravice na stanovanju ter tretje oporoke z dne 3. 3. 2009, kjer zapustnica sama naloži sodišču, da upošteva njeno voljo zapisano v tej oporoki? 2. Ali je v konkretnem primeru pri ugotavljanju pravega namena oporočiteljice, v smislu 2. odstavka 84. člena ZD, potrebno upoštevati dejstvo, da je tožnik tisti, ki je hkrati zakoniti dedič po pokojni, katerega dedni delež pa je tudi "obremenjen" z izključnim financiranjem nakupa predmetnega stanovanja? Zmotno je materialnopravno stališče, da že besedna zveza kaže na dopolnitev oporoke, če je pa sporna zapustničina volja. ZD v 84. členu napotuje na ugotavljanje volje s podatki, ki v oporoki niso navedeni, konkretno gre za dogovor med zapustnico in tožnikom, da tožnik postane lastnik stanovanja v Ljubljani. Sodišče se do tega ni opredelilo, odločitev je arbitrarna. Sodišče druge stopnje ni preverjalo pravilnosti dejanskega stanja in je dalo oporoki vsebino, ki je ta nima, pri tem pa se sploh ni ukvarjalo s tem, zakaj je zapustnica spremenila oporoko. Sodba je obremenjena s kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ključno je, da je zapustnica 3. 3. 2009 spremenila svojo prejšnjo voljo z 10. 6. 1995 tako, da je dala tožniku opcijsko izbiro: ali prizna prvemu tožencu 35 % lastništvo na stanovanju v Ljubljani in deduje polovico parcele v ... ali pa obdrži celo stanovanje in v tem primeru v ... ne deduje. Sodišče je z razlago, da gre za dopolnitev, ne za spremembo oporoke tožniku kršilo: pravico do enakosti pred zakonom, pravico do enakega varstva pravic, pravico do zasebne lastnine in dedovanja, pravico do prepovedi diskriminacije ter pravico do varstva zasebne lastnine, kot jih določata Ustava in EKČP. Opozarja na stališče VS RS II Ips 337/98, _da oporoki ni mogoče dati vsebine, ki je besedilo oporoke nima. Vendar je treba v primerih nejasnosti z razlago ugotoviti pravi zapustnikov namen, kar je pa dovoljeno tudi z ugotavljanjem podatkov, ki v oporoki niso navedeni, se pa nanašajo na besedilo oporoke._ Na to stališče je opozarjal obe sodišči, vendar se do njega nista opredelili in nista pojasnili, kako je bil upoštevan dogovor tožnika in zapustnice, da bo tožnik postal lastnik. Razlikovanje je arbitrarno - gre za diskriminacijo. Vprašanji sta pomembni za pravno varnost in razvoj prava.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia