Jedro

Razlog nastanka nekmetijske rabe površin (v obravnavanem primeru gradnja avtoceste) na same ugotovitve kontrole ne vpliva in tudi ni pravno pomemben. Nesporno namreč je, da je bila dejanska površina v kmetijski rabi na dan 13. 8. 2008 manjša od prijavljene površine na obrazcu D, česar ne more spremeniti niti ugotovitev kontrolnega pregleda z dne 30. 8. 2008 o ugotovljeni manjši površini zemljišč v nekmetijski rabi. Tožnik bi lahko po tem, ko je ugotovil, da je dejanska površina zemljišč v kmetijski rabi manjša od prijavljene površine, pri prvostopenjskem organu tudi umaknil svoj zahtevek za plačilo za ukrep OMD v tem obsegu, česar po podatkih spisa ni storil. Iz materialnopravnih predpisov, ki veljajo za obravnavani primer, pa ne izhaja, da bi upravni organ v primeru oprave večih kontrol z različnimi ugotovitvami pri svojem odločanju moral uporabiti ugotovitve tiste kontrole, ki so za vlagatelja zahtevka za plačilo za ukrep OMD ugodnejše.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33101-47237/2008/28 z dne 3. 3. 2009, ugodil zahtevku tožnika za plačilo za ukrep OMD iz zbirne vloge za leto 2008: OMD - kraško, 26,82 ha, po 156,82 EUR/ha, v znesku 4.205,56 EUR (1. točka izreka), nadalje odločil, da se plačilo zniža zaradi kršitev predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju za 1 %, tj. 42,06 EUR, kar pomeni, da plačilo znaša 4.163,51 EUR (2. točka izreka), zavrnil zahtevek za plačilo za ukrep OMD – kraško za 6,66 ha (3. točka izreka), odločil, da bo o morebitnih drugih zahtevkih iz zbirne vloge za leto 2008 odločeno z drugo odločbo (4. točka izreka), določil način izplačila sredstev tožniku (5. točka izreka), odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter še ugotovil, da posebni stroški v postopku izdaje te odločbe niso nastali (7. točka izreka). Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-988/2009/2 z dne 8. 10. 2010, zavrnil pritožbo tožnika. V obrazložitvi je prvostopni organ v zvezi z zavrnilnim delom zahteve navedel, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, zato se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 23. členom Uredbe KOP zavrne kot neutemeljen. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: 1642137, 580579, 580905, 1638924 na površini 2,22 ha. Ker te nepravilnosti (ugotovljenega presežka 2,22 ha) znašajo več kot 3 % oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin, se zahtevek v skladu s 23. členom Uredbe KOP zniža še za dvakratno ugotovljeno razliko, tj. 4,44 ha. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še navedel, da je na podlagi primerjave med zapisnikom o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem, ki je bil začet 13. 8. 2008 in zaključen 7. 11. 2008 (v nadaljevanju CWRS kontrola), in zapisnikom o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine z dne 30. 8. 2008 (v nadaljevanju kontrola na kraju samem) ugotovil, da je bilo pri CWRS kontroli ugotovljenih 2,22 ha nekmetijskih površin, pri kontroli na kraju samem pa 0,58 ha nekmetijskih površin, kar pomeni, da je bila pri obeh kontrolah ugotovljena nekmetijska raba, vendar na različno velikih površinah. Za postopek je brezpredmetna navedba, da so bile vse površine vsaj enkrat v letu 2008 uporabljene za kmetijsko rabo, saj je bistveno le to, ali so bila prijavljena zemljišča v kmetijski rabi tudi tistega dne, ko je bila opravljena kontrola površin. Res je, da tožnik ni neposredni povzročitelj sprememb dejanskega stanja (gradnja avtoceste), vendar to dejstvo niti ni relevantno. Ker je tožnik v zbirni vlogi za 2008 prijavil zahtevek OMD tudi na spornih GERK-ih, sam nosi vso odgovornost za vrsto dejanske rabe, ki se ugotovi pri kontrolnem pregledu in ki se morebiti razlikuje od prijavljene površine na obrazcu D. Prijavljena površina dne 13. 8. 2008, ko je bila opravljena CWRS kontrola, ni izpolnjevala vseh pogojev za vrsto rabe 1100 in 1300, ampak je bila ugotovljena nekmetijska raba 9999 (avtocesta v gradnji). V predpisih ni podlage, ki bi vlagatelju zahtevka omogočala in dovolila, da določeno časovno obdobje na prijavljeni površini ne izpolnjuje vseh pogojev za prijavljeno vrsto rabe. Vlagatelj zahtevka za OMD mora ves čas izpolnjevati vse predpisane pogoje za prijavljeni ukrep. Pritožbene navedbe, da se sporni GERK-i nahajajo na meji trase avtoceste v gradnji, kar pomeni možnost, da so lahko v kateremkoli času zasuta z zemljo ali drugimi ostanki gradnje avtoceste, le potrjujejo nekmetijsko rabo. Tožnik je imel možnost, da pri prvostopnem organu pravočasno vloži pisni umik zahtevka, ker če bi to storil, potem njegov zahtevek ne bi bil delno zavrnjen niti ne bi bila uporabljena sankcija. Vse izločene dele, na katerih je bila ugotovljena nekmetijska raba, bi moral tožnik že pri prijavi v Register kmetijskih gospodarstev in pri zbirni vlogi za leto 2008 izločiti in ustrezno zmanjšati velikost zahtevka za OMD. S podpisom vloge je potrdil pravilnost vnosa opisnih podatkov in morebitnega vnosa grafičnih podatkov. Pojasnil je tudi, da se ugotovitve iz obeh zapisnikov o ugotovljenih izločenih površinah razlikujejo zato, ker sta bili kontroli opravljeni ob različnih dnevih, kar pomeni na tisti dan ugotovljeno dejansko stanje. S potekom časa se lahko spremeni dejansko stanje v naravi in na površinah, do česar je prišlo tudi v tem primeru. Tudi iz vsebine pritožbenih navedb je razvidno, da tožnik soglaša, da je na njegovih zemljiščih in še posebej v avgustu 2008 prihajalo do dejanskih sprememb v naravi, pri tem pa navaja različne razloge. Oba kontrolna pregleda sta enakovredna, izpodbijana odločba pa temelji na ugotovitvi površine nekmetijske rabe 2,22 ha, saj se je dne 13. 8. 2008 res na tej površini nahajala nekmetijska raba. Morebitne kasnejše spremembe ne morejo imeti nobenega vpliva na dejansko stanje z dne 13. 8. 2008 in na katerega se vežejo pravne posledice. Čeprav so bile pri kontroli 30. 8. 2008 ugotovljene manjše površine nekmetijske rabe, to ne spremeni ugotovitev glede vrste dejanske rabe, kot je bila ugotovljena s prvim kontrolnim pregledom s CWRS metodo. Predpisi jasno določajo pogoje, pod katerimi je mogoče pridobiti plačila ukrepov kmetijske politike, v okviru kontrole pa se zgolj ugotavlja dejansko stanje, medtem ko je v pristojnosti prvostopnega organa, da tudi odloči o pravicah in obveznostih ter posledicah nepravilne prijave zahtevkov. Tožnik je podpisal zbirno vlogo za leto 2008, pri kontrolah pa je kontrolor preveril, ali se prijavljena vrsta dejanske rabe ujema z dejanskim stanjem v naravi. Preveč prijavljena površina znaša 2,22 ha, kar je 7,10 % ugotovljene površine (tj. 31,26 ha). Odstotek kršitve oziroma napake pri prijavi površine se izračuna skladno s 16. členom Uredbe 1975/2006/ES.

Tožnik je v tožbi navedel, da meni, da je v postopku prišlo do kršitev procesnih in materialnih zakonov ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar izpodbija prvostopno odločbo v delu, s katerim je bil njegov zahtevek zavrnjen. V zbirni vlogi za leto 2008 je prijavil 33,48 ha kmetijskih površin na območju OMD. Na njegovem kmetijskem gospodarstvu sta bili v letu 2008 opravljeni dve kontroli – 13. 8. 2008 in 30. 8. 2008. Pri drugi kontroli je bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje, kot pri prvi. Obakrat je podal jasno izjavo o nestrinjanju na zapisnik. Določena zemljišča se namreč nahajajo tik ob trasi avtoceste, ki je bila leta 2008 še v fazi izgradnje, kar je pomenilo, da se je lahko tudi dnevno spreminjalo dejansko stanje zaradi nasutega materiala. Njegova dolžnost je, da so zemljišča najmanj enkrat v letu pokošena – obdelana. To obveznost je dosledno izpolnjeval, saj vseskozi skrbi za obdelanost zemljišč. Njegova lastninska pravica je bila zaradi gradnje v določenem časovnem obdobju omejena, ker so bila zemljišča uporabljena za navoz materiala. Kontrolor je ob pregledu na kraju samem za določen del ugotovil nekmetijske rabo in te dele izključil. Z izključitvijo se tožnik nikakor more strinjati, ker je kot dober gospodar celo leto izpolnjeval pogoje in je upravičen do zahtevka v celoti. Pri obeh kontrolah sta bili ugotovljeni različni dejanski stanji, a je upravni organ kljub načelu "v dvomu v korist stranke" pri odločanju uporabil tiste ugotovitve, ki so zanj strožje. Ob tem se organ tudi ni opredelil do različnih ugotovitev, temveč je le uporabil podatke, ki so pomenili hujše sankcije. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi ter ugotovi, da je upravičen do zahtevanih sredstev iz naslova izvajanj ukrepa OMD za 33,85 ha.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo, navedel je še, da poudarja, da tožnik nikjer ne zanika ugotovitev kontrole z dne 13. 8. 2008, ampak zgolj vztraja pri stališču, da bi moral organ upoštevati za stranko ugodnejšo kontrolo površin. S tem pa priznava, da svojih obveznosti ni izpolnjeval celo leto. Prijavljena zemljišča so morala biti v kmetijski rabi ves čas. Obe kontroli sta enakovredni in naključni. Stranke pa so do plačil upravičene le pod določenimi pogoji. Predlagal je zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o delni zavrnitvi zahtevka za OMD tožnika.

Tožnikov zahtevek za OMD za 6,66 ha je bil zavrnjen na podlagi ugotovitev kontrolnega pregleda površin z daljinskim zaznavanjem, začetem 13. 8. 2008 in zaključenem 7. 11. 2008 na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu, ker je tožnik na obrazcu D -“Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavil kot upravičeno kmetijsko zemljišče v uporabi tudi dele GERK z identifikacijskimi oznakami 1642137, 580579, 580905 in 1638924, za katere je bila ugotovljena nekmetijska raba v skupni površini 2,22 ha, kar predstavlja več kot 3 % upravičenih površin (iz zbirne vloge tožnika za leto 2008 je namreč razvidno, da je tožnik uveljavljal zahtevek za OMD v skupni površini 33,48 ha s prijavljeno vrsto dejanske rabe 1300 in 1100). Glede na takšno ugotovitev kontrolnega pregleda je tudi po presoji sodišča prvostopni organ pravilno na podlagi 23. in 24. člena Uredbe KOP (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45/08) v zvezi s 16. členom Uredbe 1975/2006/ES (ki predpisuje znižanja in izključitve pomoči, povezanih z ukrepi v zvezi s površino in v drugem odstavku določa, da se, če površina v okviru ukrepa v zvezi s površino, prijavljena za plačilo, presega površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe (ES) št. 796/2004, pomoč izračuna na podlagi določene površine, kateri se odšteje dvakratna ugotovljena razlika, če je razlika več kot 3 % ali dva hektarja in ne več kot 20 % določene površine) zavrnil tožnikov zahtevek v zgoraj navedenem obsegu. Tožnik ugovarja, da sta bili opravljeni dve kontroli, ki sta ugotovili različni dejanski stanji, pri obeh pa je podal identične pripombe, da so ugotovljene nekmetijske površine posledica gradnje avtoceste oziroma nasutega materiala na njegovih kmetijskih površinah. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu dne 30. 8. 2008 opravljena (tudi) kontrola na kraju samem, iz ugotovitev katere izhaja drugačna (manjša) površina nekmetijske rabe kmetijskih površin (0,58 ha), kar tožnikove navedbe sicer potrjuje, vendar pa to ne pomeni – in tega tožnik tudi ne zatrjuje -, da so ugotovitve kontrole z daljinskim zaznavanjem napačne. Že drugostopni organ je tožniku pravilno pojasnil, da sta oba kontrolna pregleda enakovredna, saj iz Uredbe KOP ne izhaja, da bi bila določenemu načinu izvedbe kontrole dana manjša dokazna vrednost oziroma da bi mu citirani predpis odrekel dokazno vrednost, pri čemer pa gre dejansko v obeh primerih za kontrolni pregled prijavljenih površin in dejanskega stanja v naravi, le da se pregled z daljinskim zaznavanjem opravi s fotointerpretacijo na ortofoto in satelitskih posnetkih, pregled na kraju samem pa z terenskim ogledom uradne osebe (23. in 25. člen Uredbe KOP). Razlog nastanka nekmetijske rabe površin (v obravnavanem primeru gradnja avtoceste) pa na same ugotovitve kontrole tudi ne vpliva in tudi ni pravno pomemben. Nesporno namreč je, da je bila dejanska površina v kmetijski rabi na dan 13. 8. 2008 manjša od prijavljene površine v kmetijski rabi na obrazcu D, česar ne more spremeniti niti ugotovitev kontrolnega pregleda dne 30. 8. 2008 o ugotovljeni manjši površini zemljišč v nekmetijski rabi. Sodišče se tudi ne strinja s tožnikom, da je z enkratno košnjo oziroma obdelavo kmetijskih površin izpolnil vse pogoje za plačilo za ukrep OMD na prijavljenih površinah, saj mora vlagatelj tovrstnega zahtevka (poleg ostalih pogojev) nedvomno izpolnjevati tudi pogoj dejanske kmetijske rabe na vseh prijavljenih površinah oziroma v celotnem obsegu. Tožnik pa bi lahko po tem, ko je ugotovil, da je dejanska površina zemljišč v kmetijski rabi manjša od prijavljene površine, pri prvostopnem organu tudi umaknil svoj zahtevek za plačilo za ukrep OMD v tem obsegu, česar pa po podatkih spisa ni storil. Iz materialnopravnih predpisov, ki veljajo za obravnavani primer, pa ne izhaja, da bi upravni organ v primeru oprave večih kontrol z različnimi ugotovitvami pri svojem odločanju moral uporabiti ugotovitve tiste kontrole, ki so za vlagatelja zahtevka za plačilo za ukrep OMD ugodnejše, kar pomeni, da je imel prvostopni organ podlago, da odloči o tožnikovem zahtevku za plačilo glede na ugotovitve kontrole z daljinskim zaznavanjem z dne 13. 8. 2008. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.