Jedro

Glede na jezikovno jasnost in sistematičnost poudarjenega vrstnega reda vloženih vlog po tar. št. 19/OT (Ur.l. RS št. 67/03, 70/03), vloga s katero je stranka odgovorila na predlog za vrnitev v prejšnje stanje druge stranke, predstavlja drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5.3.2009, popravljenim s sklepom o popravi z dne 12.3.2009, odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v zvezi s predlogom tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, v znesku 600,86 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj s pripadki.

Zoper sklep z dne 5.3.2009 se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožeči stranki priznajo pravdni stroški v višini 1.546,59 EUR. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje zmotno odmerilo potrebne pravdne stroške tožeči stranki, ko je tej za odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje namesto priglašenih 1000 točk OT priznalo 50 točk in ko je tej kot nagrado odvetniku za pristop na narok za vrnitev v prejšnje stanje priznalo le 250 točk OT in ne celotno priglašenih 1000 točk. V prvem primeru je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 4. tč. tar. št. 19 namesto prav 1. tč. tar. št. 19, saj takšna vloga odvetnika predstavlja obrazloženo pripravljalno vlogo, v kateri se je tožeča stranka opredelila do vseh navedb tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Na naroku za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa so se izvajali dokazi. Zato bi moralo sodišče tožniku priznati nagrado po tar. št. 20/1 OT in ne 20/3 OT, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/03, 70/03 – v nadaljevanju OT), ki se v predmetnem postopku (glede na določbo čl. 41 Zakona o odvetniški tarifi – Ur. l. RS, št. 67/08) uporablja kot podlaga za odmero stroškov pooblaščenca tožnika, v tar. št. 19, v kateri opredeljuje nagrade za sestave vlog, ki niso tožbe, v tč. 1 opredeljuje nagrado za “obrazložen odgovor na tožbo, prvo obrazloženo pripravljalno vlogo in ugovor zoper plačilni nalog”, v tč. 2 opredeljuje nagrado za “drugo obrazloženo pripravljalno vlogo”, v tč. 3 nagrado za “tretjo in nadaljnjo obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom” in pod tč. 4 nagrado za “dokazne predloge in druge vloge”. Ob tako jasni opredelitvi vsebine vlog in sistematičnega poudarka vrstnega reda njihove vložitve, je sodišče prve stopnje pravilno vlogo tožnika, s katero je ta odgovoril na predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke, štelo kot “drugo vlogo” po tč. 4 in v skladu s to tožniku tudi odmerilo nagrado. Takšna vloga ne ustreza vsebinsko nobeni od v tč. 1 določno opredeljenih vlog, zato pa so zmotne pritožbene trditve o pravilnosti odmere po tar. št. 19/1 OT.

OT v 1. tč. tarife 20 opredeljuje kot nagrado, ki se vrednoti po tej točki nagrado odvetniku “za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi”, v 2. tč. te tar. št. opredeljuje nagrado za “vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi” in pod tč. 3 opredeljuje nagrado za “vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen”. Iz takšne jezikovno nedvoumne opredelitve, po kateri gre odvetniku nagrada po tč. 1 in 2 za naroke za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar, po pravilni presoji sodišča prve stopnje pa narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje takšen ni, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku v zvezi s priglašenimi stroški zastopanja na tem naroku odmerilo nagrado po tar. št. 20/3 OT in ne po tar. št. 20/1 OT.

Pritožbeni očitki pritožnika se tako izkažejo kot neutemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 165. čl. ZPP).