Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada kupnina v višini 170.000,00 EUR iz naslova prodaje stanovanja, odškodninska terjatev do toženke v višini 54.100,00 EUR, ki predstavlja razliko med doseženo in tržno vrednostjo prodanega stanovanja, kupnina v višini 500,00 EUR, dosežena iz naslova prodaje zlatih in srebrnih palic v februarju 2020 ter odškodninska terjatev do toženca v višini 34.900,00 EUR, ki predstavlja razliko med s prodajo doseženo in tržno vrednostjo zlatih in srebrnih palic. Nadalje je ugotovilo, da delež tožnika na skupnem premoženju znaša 40 %, delež toženke pa 60 %. Toženki je naložilo plačilo 98.298,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 89.640,00 EUR od 2. 9. 2019 dalje in od zneska 14.160,00 EUR od 1. 2. 2020 dalje do plačila. Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je sodišče zavrnilo ter odločilo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I./2 točki izreka (odločitev glede deleža pravdnih strank na skupnem premoženju) glede terjatve iz 1. in 2. alineje I./1 točke izreka (v višini 224.100,00 EUR – torej v zvezi s stanovanjem) nad deležem 1/3 v korist tožeče stranke razveljavi. V ostalem je pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije s sledečimi revizijskimi vprašanji: 1. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo? 2. Ali je sodišče pravilno uporabilo 4., 67., 69., 74. in 77. člen Družinskega zakonika (DZ)? 3. Ali bi sodišče moralo uporabiti Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)? 4. Ali je sodišče v nasprotju s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) postavilo lestvico trditvenega in dokaznega bremena za toženo stranko v predmetnem postopku previsoko in s tem ravnalo v nasprotju s standardi, ki izhajajo iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS? Ali je bila toženi stranki odvzeta razumna možnost dokazovanja svojih trditev v postopku? 5. Ali je sodišče opravilo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP? Ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? Ali sta izreka izpodbijanih sodb sama s seboj v nasprotju? Ali je sodišče druge stopnje postopalo v nasprotju s prvim odstavkom 354. člena ZPP? Ali sta v postopkih ugotavljanja obsega skupnega premoženja in določitvi deležev na njem in posledični (civilni) delitvi skupnega premoženja ugotovitveni in dajatveni zahtevek (oz. izrek sodbe) med seboj neločljivo povezana ali ne, torej ali mora biti ugotovitveni in dajatveni zahtevek (oz. izrek sodbe) med seboj skladna ali ne?

4. Predlog ni popoln.

5. ZPP v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,(1) da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex-ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju.(2)

7. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku(3) in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.(4)

8. Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Predlog je dolg kar enajst strani, zastavljenih pet vprašanj dejansko vsebuje še več podvprašanj, obrazložitev pa je spisana kot mešanica nove pritožbe in revizije. Iz predloga je jasno razvidno, da toženka v resnici nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje in ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki se ga trudi napasti prek zatrjevanih bistvenih kršitev postopka, predvsem 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jih zagrešili sodišči prve in druge stopnje. Domnevne kršitve nepregledno našteva na kar treh gosto tipkanih straneh, brez enega samega odstavka, ob preučitvi priložene pritožbe in njene dopolnitve pa se ugotovi, da gre za skorajda v celoti prepisane pritožbene očitke. Toženka nato z odgovori sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe v resnici ne polemizira, jih spregleda ali pa zgolj graja nove procesne kršitve, ki naj bi jih zagrešilo pritožbeno sodišče. Na več mestih obema sodiščema očita tudi protispisnost, trditve v zvezi s slednjo pa v veliki meri kažejo na nerazumevanje tega pojma. Sodna praksa, na katero se toženka le omejeno sklicuje, je splošna in neprilagojena konkretnemu primeru ali pa sploh ni uporabljiva. Občega pomena predlaganih vprašanj toženka ne utemelji, kar kaže na nerazumevanje zgoraj opisane vloge Vrhovnega sodišča. Predlog, razen tedaj, ko niza fraze, prevzete iz določb ZPP, ki zadevajo ureditev postopka z revizijo, daje vtis dodatnega rednega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje namesto predloga za dopustitev izrednega pravnega sredstva, ki se vlaga zoper drugostopenjsko sodbo. Sklepni očitek o nepravilnosti, nezakonitosti, neustavnosti ter arbitrarnosti napadenih sodnih odločb zato izpade prazen in pavšalen.

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zato izreka v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367.b člena ZPP.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020, II DoR 503/2023, II DoR 154/2024 in številne druge.

(2) Glej II DoR 191/2020. (3) Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit; pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki

(4) Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022 II DoR 503/2023.