Jedro

Načelo hitrosti v postopku z začasno odredbo ni samo sebi namen, temveč je namenjeno varstvu upnikovega položaja. Ko sodišče ob prejemu predloga za začasno odredbo podvomi o verjetnosti izkazanosti trditev, a ima poleg listin na voljo še druge, čeprav zamudnejše vrste dokazov, ni pravno utemeljenih razlogov, da hiti z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Z zavrnitvijo predloga se upnikov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede tudi druge, morda zamudnejše dokaze, lahko tudi razpiše narok. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi s sklicevanjem na neocenjene trditve in dokaze uveljavljata pritožnika), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "1. Toženi stranki sta dolžni opustiti vsakršno vznemirjanje lastninske pravice: na parceli 100 [...], parceli 101 in parceli 102 [...], in sicer se vzdržati peš dostopa, vožnje s kolesom, vožnje s traktorji, osebnimi, gospodarskimi in drugimi motornimi vozili in stroji prek teh nepremičnin, parkiranja osebnih in drugih vozil ter strojev na teh nepremičninah, kakor tudi preprečiti zahajanje njunih otrok in psov na navedene parcele v (so)lasti tožečih strank, in - na parceli 103 in parceli 104, […], se vzdržati peš dostopa, vožnje s kolesom, kakor tudi preprečiti zahajanje njunih otrok in psov na navedeni parceli v solasti tožečih strank, vse v 8 dneh, pod izvršbo.

2. Toženima strankama se tudi v bodoče prepoveduje s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v lastninsko pravico tožečih strank [...] na nepremičninah parcela 100, parcela 101, parcela 102, parcela 103 in parcela 104, pod izvršbo.

3. Če tožena stranka ne bo ravnala v skladu s 1. in 2. točko izreka, se ji izreče denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR.

4. V primeru, da tožena stranka ne bo ravnala v skladu s 1. in 2. točko izreka, bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo določilo nov rok za izpolnitev iz točke 1. izreka in izreklo novo denarno kazen, ki pa bo višja kot v prejšnjem sklepu, in sicer v znesku 4.000,00 EUR.

5. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

6. Ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku v predmetnem pravdnem postopku.

7. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožečima strankama povrniti njune stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dne plačila, pod izvršbo."

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov preko pooblaščenca pritožujeta tožnika. V zvezi s parcelo 100 izpodbijata stališče, da naj bi služnostna pravica rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture javna cesta v korist občine tožencema dala pooblastilo za uporabo nepremičnine. Sklicujeta se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-263/19-16 in sodno prakso. Poudarjata, da je služnostni upravičenec občina in ne toženca. Vztrajata, da protipravne vožnje s strani tožencev tožnikoma povzročajo težko nadomestljivo škodo. Izpostavljata, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vsakodnevnih voženj, izkazanih s fotografijami, njegova dokazna ocena pa ni vestna in skrbna. Prvostopenjsko sodišče je mimo trditvene podlage zaključilo, da sta toženca upravičena posegati v lastninsko pravico zaradi pravil sosedskega prava po 76. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Zaključek, da tožnika prašenja nista dokazala, je v nasprotju z listinami. Psi kangali so bili slikani skozi steklena vrata terase, zato je neutemeljen zaključek, da se jih tožnika ne bojita. Opozarjata na dvojna merila prvostopenjskega sodišča glede na druge postopke, v katerih sta udeležena. Pritožbi prilagata nov odlok občine, s katerim spremenjena kategorizirana javna pot ne zajema več nepremičnin v njuni lasti.

3. Toženca se v laičnem odgovoru na pritožbo sklicujeta na svoj odgovor na tožbo, da je glede na pojasnilo Občine Radovljica del parc. št. 100 prehoden in prevozen brez omejitev. Navajata, da zato nimata statusa stranke v postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika sta s tožbo zahtevala prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na njunih nepremičninah in plačilo uporabnine. Hkrati sta za zavarovanje nedenarne terjatve predlagala izdajo regulacijske (ureditvene) začasne odredbe. V prvi vrsti gre za vznemirjanje lastninske pravice na nepremičninah, po katerih poteka makadamska pot, v preteklosti kategorizirana kot javna pot. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-263/19 z dne 15. 9. 2022 člen občinskega odloka o kategorizaciji občinskih cest, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po njunih zemljiščih, razveljavilo. Odločilo je, da je izpodbijana določba odloka v neskladju z 69. in 33. členom Ustave.

6. Na podlagi prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7. V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Tožnika sta predlagala izdajo ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe. Njen namen ni zavarovanje možnosti kasnejše izvršbe, temveč začasna ureditev spornega razmerja. Takšno začasno odredbo je dopustno izdati, če je potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, če te škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo takšne začasne odredbe in če začasna odredba ne bo nedopustno posegla v dolžnikov pravni položaj s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče več odpraviti.1

8. V zvezi z izpolnjenostjo pogojev za izdajo začasne odredbe je torej najprej treba presojati verjetnost obstoja terjatve, ki jo upnik vtožuje, to je verjetnost utemeljenosti tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice. SPZ v prvem odstavku 99. člena določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Sodišče prve stopnje je glede nepremičnine parc. št. 100 napačno zaključilo, da v korist občine vknjižena neprava stvarna služnost služnostna pravica rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture javna cesta izključuje negatorno tožbo. Pri vpisani služnosti gre zgolj za služnostno pravico rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture, ne pa za služnostno pot oziroma javno pot. Poleg tega je njena upravičenka občina in ne toženca, zato glede njunega ravnanja ni mogoče govoriti o izvrševanju služnosti. Sicer ima lastnik nepremičnine stvarnopravno varstvo celo v primeru, da je cesta na njej kategorizirana kot javna cesta2 (dejstvo, da je zoper njega v teku razlastitveni postopek, na to ne vpliva3).

9. Sodišče prve stopnje je tako glede parc. št. 100 napačno ugotovilo dejansko stanje (da je na nepremičnini vknjižena služnostna pravica javne ceste) in hkrati tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Njegov zaključek, da že verjetnost terjatve ni izkazana, je napačen. Zaradi napačnega dejanskega in materialnopravnega izhodišča, da vpisana služnost izključuje negatorno tožbo, nadaljnjih predpostavk za izdajo predlagane začasne odredbe sploh ni presojalo.

10. V zvezi z ostalimi nepremičnami, ki so predmet postopka, je prvostopenjska dokazna ocena pomanjkljiva in neprepričljiva. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje prekomerno ukvarjalo z dvema zatrjevanima zaporama ceste, ni pa se opredelilo do vseh navedb v zvezi s siceršnjimi vožnjami po nepremičninah, ki jih potrditvah tožnikov toženca izvajata vsakodnevno, večkrat na dan. Ob tem je povsem neutemeljeno uporabilo določbo 76. člena SPZ, saj niti iz trditvene podlage niti iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi šlo za nujna dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnin. Standard verjetnosti je izpolnjen, če so razlogi, ki so v prid obstoju določenega dejstva, močnejši od tistih, ki njegovemu obstoju nasprotujejo - pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je sodišče vezano na trditveno podlago tožbe oziroma predloga.

11. Tudi dokazna ocena glede prašenja zaradi objestne vožnje tožencev po makadamski cesti in glede strahu tožnikov zaradi prostega sprehajanja psov kangalov po njunih zemljiščih je površinska in prenagljena. Načelo hitrosti v postopku z začasno odredbo ni samo sebi namen, temveč je namenjeno varstvu upnikovega položaja. Ko sodišče ob prejemu predloga za začasno odredbo podvomi o verjetnosti izkazanosti trditev, a ima poleg listin na voljo še druge, čeprav zamudnejše vrste dokazov, ni pravno utemeljenih razlogov, da hiti z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Z zavrnitvijo predloga se upnikov položaj v ničemer ne varuje. V takšnem primeru je na mestu, da sodišče izvede tudi druge, morda zamudnejše dokaze, lahko tudi razpiše narok. Če tega ne stori in predlog zavrne brez izvedbe predlaganih dokazov (to v pritožbi s sklicevanjem na neocenjene trditve in dokaze uveljavljata pritožnika), upnika prikrajša v njegovi pravici do sodnega varstva.4

12. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje navedbe tožnikov ovrednoti celovito, v povezavi z dokazi, ki jih ima na voljo, in glede na vse pravno pomembne trditve pravdnih strank, da bo doseglo stopnjo verjetnosti o odločilnih dejstvih, kakršno terja postopek z začasno odredbo. Ob tem naj upošteva zgoraj začrtana materialnopravna izhodišča. Glede na to, da sta toženca že vložila odgovor na tožbo, lahko hkrati že začne z vsebinskim obravnavanjem tožbe.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

1 Up-275/97. Glej tudi Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2022, ki sicer izdajo takšne začasne odredbe dopušča tudi na podlagi drugih zakonskih pogojev, npr. ob tehtanju neugodnih posledic (str. 128). 2 VSL Sklep I Cp 618/2022. 3 VSRS Sodba II Ips 163/2013. 4 VSL I Cp 1490/2014, VSL sklep II Cp 1768/2020.