Jedro

Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog predlagatelja na zvišanje preživninske obveznosti za sina A. A. iz zneska 200,00 EUR na 316,83 EUR mesečno od dneva vložitve predloga dalje (točka I izreka).

2.Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagatelj (nadalje otrok) "iz vseh pritožbenih razlogov". V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da v obravnavanem primeru ne obstajajo spremenjene potrebe otroka oziroma takšne okoliščine na strani očeta, ki narekujejo zvišanje preživnine. Dejstvo je, da je oče brez utemeljenega razloga vsaj začasno prekinil stike z otrokom, kar predstavlja večje stroške za preživljanje otroka na strani matere. S tem, ko je otrok pričel obiskovati osnovno šolo pa so se tudi njegove potrebe glede na stroške preživljanja, ko je obiskoval še vrtec, povečale, česar prvostopno sodišče sploh ni presojalo. Zraven tega pa oče za otroka tudi ni plačeval s sodno poravnavo dogovorjenih dodatnih stroškov, ki so tako v celoti bremenili mamo otroka. Vse navedeno bi prvostopno sodišče moralo upoštevati in zvišati preživnino iz zneska 200,00 EUR mesečno na znesek 316,83 EUR mesečno, kot je predlagatelj zahteval v predlogu za zvišanje preživnine. Priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec (nadalje oče otroka) prereka pritožbena izvajanja. V odgovoru navaja, da se v obdobju enega leta, ko je bila preživnina določena, niso v ničemer spremenile okoliščine na strani otroka ali staršev otroka, na podlagi katerih je bila preživnina določena in tako tudi ni razloga za zvišanje preživnine. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.

6.Ni sporno, da je nasprotni udeleženec oče A. A. in da je bila s sodno poravnavo z dne 22. 3. 2023 dogovorjena preživnina za otroka v znesku 200,00 EUR mesečno ob hkratnem dogovoru, da bosta starša izredne dodatne stroške (logoped, sezonski nakup oblačil, šola v naravi, ortopedski pripomočki, plačljiva zdravniška obravnava, šolske potrebščine, športna oprema, obšolske dejavnosti, ipd.) delila na polovico. Res je, kot navaja pritožba, da je oče z otrokom za nekaj časa zaradi spora z materjo otroka prekinil stike z otrokom, ki pa jih je nato ponovno vzpostavil, kar pomeni, da prekinitev stikov ni trajna in tako tudi ne predstavlja spremenjene okoliščine, ki bi narekovala zvišanje preživnine po določbi 197. člena DZ. Nepokrivanje izrednih dodatnih stroškov dogovorjenih s sodno poravnavo pa tudi ne predstavlja spremenjene okoliščine na strani očeta, ker lahko mati otroka že na podlagi sodne poravnave morebitno neplačilo dodatnih stroškov izterja v izvršbi. Sodna poravnava namreč predstavlja izvršilni naslov. Enako velja za izvajanje dogovorjenih stikov med očetom in otrokom. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v danem primeru niso podane spremenjene potrebe otroka ali zmožnosti očeta, na podlagi katerih je bila preživnina določena, kar je prvotna predpostavka za spremembo višine preživnine. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in zato stranki postopka krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.