Jedro

Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.

Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.

Izrek

I. Pritožba B. M. se zavrže. II. Pritožbi D. d.d., Ljubljana, se zavržeta.

III. Pritožba A.d.d., Ljubljana, se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Srg 2012/43885 z dne 21.12.2012 vpisalo v sodni register pri subjektu vpisa S. d.d., matična št.: XX, število delnic 1713224 in spremembo statuta. S sklepom Srg 2012/54106 z dne 28.12.2012 pa je pri navedenem subjektu vpisa vpisalo spremembo vrste organa nadzora, ki je odslej upravni odbor, ter kot člane vpisalo Bi. O., K. D. ter S. D., vse z dnem 21.12.2012. Z istim dnem je izbrisalo kot člana nadzornega sveta F. G. in S. D.. Kot izvršno direktorico je vpisalo L. Ž. A., z dnem podelitve pooblastila 27.12.2012. Pri dotedanjem direktorju M. B. pa je vpisalo datum prenehanja pooblastila z dnem 21.12.2012. 2. B. M. ter družbi D. d.d. in A. d.d., so proti sklepoma pravočasno vložili pritožbe. B. M. in družba D. d.d. se zoper sklepa pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbam ugodi ter izpodbijana sklepa spremeni tako, da predloge za vpis predlaganih sprememb zavrže oziroma zavrne. A. d.d. pa se zoper sklepa pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da predlog za vpis predlaganih sprememb v sodni register zavrne, podrejeno pa, da izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožbe niso dovoljene.

K pritožbi B. M. 4. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 5. Pritožnik trdi, da je bil s sklepom Srg 2012/54106 z dne 28.12.2012 izbrisan iz sodnega registra kot zastopnik subjekta vpisa. S tem naj bi bilo poseženo v njegov pravni položaj. Nadalje navaja, da se sprememba statuta, ki je bila predmet odločanja v postopku Srg 2012/43885, nanaša na spremembo sistema upravljanja pri subjektu vpisa. Ker je bil pritožnik direktor subjekta vpisa v dvotirnem sistemu upravljanja, sprememba sistema upravljanja iz dvotirnega v enotirni sistem neposredno posega v njegov pravni položaj. S tem pritožnik utemeljuje svojo aktivno procesno legitimacijo in pravni interes za pritožbo.

6. Pritožbeno sodišče po vpogledu v sodni register ugotavlja, da je bil pritožnik z izpodbijanim sklepom Srg 2012/54106 z dne 28.12.2012 izbrisan iz sodnega registra kot zakoniti zastopnik subjekta vpisa. Kot nova zakonita zastopnica (izvršna direktorica) pa je bila vpisana L. Ž. A., z načinom zastopanja: samostojno in z datumom podelitve pooblastila 27.12.2012. Vendar pa je bila slednja z dnem 9.1.2013 izbrisana kot zakonita zastopnica in nato ponovno vpisana kot izvršna direktorica na podlagi podelitve pooblastila z dne 7.1.2013, z omejitvijo, da zastopa družbo skupaj z drugim izvršnim direktorjem. Kot drugi izvršni direktor je bil z istim dnem in z isto omejitvijo vpisan B. J.. Vpis je postal pravnomočen.

7. Vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register je deklaratorne narave, kar pomeni, da ima le publicitetni učinek, to je seznanitev tretjih o osebi, pooblaščeni za zastopanje. Tak vpis torej ne ustvarja pravic za vodenje družbe, saj le- te oseba pridobi že s sklepom o imenovanju na ta položaj.

8. Navedeno v dani dejanski situaciji pomeni, da B. M. kot bivši zakoniti zastopnik subjekta vpisa nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je bil razrešen s položaja zakonitega zastopnika, A. L. Ž. pa imenovana na ta položaj, saj si, četudi bi s pritožbo uspel, glede na to, da sta bila sedanja izvršna direktorja A. L. Ž. in J. B. imenovana na ta položaj z novim sklepom pristojnega organa, njun vpis v sodni register na podlagi tega sklepa pa je postal pravnomočen, svojega položaja, ne more izboljšati.

9. Posledično temu pritožnik tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o vpisu števila delnic in spremembe statuta.

10. Pritožba B.M. ob povedanem ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 39. člena Zakona o sodnem registru – ZSreg).

K pritožbam družb D.d.d. in A.d.d. 11. Družba D. d.d. utemeljuje svoj pravni interes za pritožbo s trditvami, da je upnica v postopku prisilne poravnave nad subjektom vpisa S.d.d., da je v skladu s pozivom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11.10.2012 in 19.10.2012 v postavljenem roku vplačala osnovni kapital v znesku 460.000,00 EUR, s čimer je pridobila 460.000 delnic pri subjektu vpisa, pod odložnim pogojem, da bo potrjena prisilna poravnava. Navedeno vplačilo delnic predstavlja večinski delež v subjektu vpisa. Spremembe, vpisane v sodni register, neposredno vplivajo na delovanje družbe, njeno sposobnost uspešno zaključiti prisilno poravnavo, s tem pa tudi na verjetnost, da bo terjatev pritožnice v postopku prisilne poravnave poplačana. S spremembami naj bi prišlo do situacije, ko je sam subjekt vpisa izgubil legitimno zastopanje in novo postavljeno vodstvo ne predstavlja več ne interesov družbe ne upnikov v postopku prisilne poravnave, ne na novo vplačanega kapitala.

12. A. d.d. trdi, da je največja nezavarovana upnica družbe S. d.d., da je v postopku prisilne poravnave vplačala nov denarni vložek v višini 225.000,00 EUR in bo v primeru potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom postala drugi največji delničar subjekta vpisa. Trdi, da sklep o vpisu spremembe statuta vpliva na njene na zakonu temelječe interese na dva načina. Prvič, ker sprememba uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja družbe. Položaj kateregakoli pomembnejšega upnika proti poslovodstvu družbe v enotirnem sistemu pa je šibkejši kot v dvotirnem, saj njen sogovornik v družbi ne bo izrazito neodvisna uprava, temveč z interesi večjih delničarjev mnogo bolj prepojeni upravni odbor. Ti interesi pa so v insolvenčnem postopku bistveno drugačni od interesov upnikov in to v takšni meri, da nadomestitev dvotirnega sistema upravljanja z enotirnim že sama po sebi prinaša novo in bistveno slabšo kakovost položaja upnikov. Kot drugič pa pritožnica utemeljuje svoj pravni interes za pritožbo s trditvami, da ima interes, da poslovanje njenega dolžnika še naprej vodi oseba, ki je v postopku prisilne poravnave vseskozi delovala tako zakonito v smislu spoštovanja določb ZFPPIPP, kakor tudi vsebinsko kvalitetno. Neposredna posledica spremembe statuta pa je tudi kadrovska sprememba v poslovodstvu družbe. Nadalje navaja, da kot upnica družbe sama neposredno niti posredno preko članstva v upniškem odboru nima pravno učinkovite možnosti vplivati na statut družbe in sestavo organov upravljanja in nadzora. Kot bodoča delničarka bo to možnost imela, vendar šele po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Vendar pa čakanje, da pridobi položaj delničarke in tedaj uveljavi pravice korporacijsko pravne narave, za pritožnico ni sprejemljivo. Pritožnica glede na navedeno meni, da ji je kot upnici in kot bodoči delničarki družbe S., d.d. potrebno priznati na zakonu temelječ interes za pritožbo.

13. Sklep o spremembi statuta sprejmejo delničarji v okviru uresničevanja svojih temeljnih delničarskih pravic (329. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Poslovodstvo mora spremembo statuta prijaviti za vpis v register (332. člen ZGD-1), sprememba statuta pa začne veljati šele z vpisom v register. Vpis ima tako konstitutiven učinek.

14. Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.

15. Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP (niti v katerem drugem zakonu) ni. Kako bo izbrani enotirni sistem upravljanja vplival na položaj upnikov ter kako bo novi zakoniti zastopnik opravljal svojo funkcijo in sodeloval z upniki v postopku prisilne poravnave ter po sklenitvi le-te, pa tudi sicer presega v zakonu predvideni obseg preizkusa pogojev za vpis predlaganih sprememb in obstoja pravnega interesa pritožnikov za pritožbo.

16. Prav tako pritožnika ne moreta utemeljevati svojega pravnega interesa za pritožbo kot bodoča delničarja. Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, z dnem, v katerem postane sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, velja, da so nove delnice vplačane in je osnovni kapital spremenjen (1. odstavek 199. člena ZFPPIPP). Dokler sklep o potrditvi prisilne poravnave ni pravnomočen, upniki, ki so vpisali in vplačali nove delnice, nimajo korporacijskih pravic iz delnic. Do pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (v času vložitve pritožb ta še ni postal pravnomočen) je (bilo) torej negotovo, ali bosta pritožnika postala delničarja subjekta vpisa ali ne. Na bodočih, negotovih dejstvih, pa svojega pravnega interesa za pritožbo ne moreta utemeljevati.

17. Ob povedanem se izkaže, da upnika pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijana sklepa nista izkazala.

18. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbe upnikov zavrglo kot nedovoljene (1. točka 39. člena ZSreg).