Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po ustaljeni sodni praksi se stvarna bremena na nepremičnini pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upoštevajo.
Toženke tožnik ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji objekt, kar vpliva na večjo vrednost nepremičnine. Šele tedaj, ko je to, da je na nepremičnini že zgrajen objekt, ugotovila toženka, je v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila začetnega predujma v stečajnem postopku nad dolžnikom A.A.. O višini neupravičeno dodeljene BPP bo odločeno s posebno odločbo, tožniku pa se prepove dodelitev BPP za nadaljnjih šest mesecev, od dne 13. 6. 2018 dalje.
2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka pojasnjuje, da je prosilec dne 17. 1. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP. Z odločbo Bpp 140/2018 z dne 18. 1. 2018 mu je bila dodeljena nujna BPP, in sicer kot oprostitev plačila začetnega predujma v stečajnem postopku nad dolžnikom A.A., opr.št. St 4095/2017, kasneje St 490/2018. Toženka se sklicuje na četrti in peti odstavek 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerih strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Toženka je zato po izdaji odločbe o dodelitvi nujne BPP opravila preverjanje tožnikovega materialnega položaja. S pozivom z dne 25. 5. 2018 ga je seznanila z ugotovitvami, da se na parcelah 466/1 in 466/2, obe k.o. ..., katerih lastnik je do ½, nahaja večja stavba in da se na spletni strani nepremicnine.net nahaja oglas, da se nepremičnini prodajata za ceno 122.000,00 EUR, zato naj v roku 8 dni poda pisno izjavo, v kateri naj se opredeli do ugotovitev. V odgovoru je tožnik pojasnil, da je lastnik stavbe na navedenih parcelah, nepremičnina pa je obremenjena s hipoteko v višini 63.000,00 EUR. Kredit še ni bil poplačan, tožnik dolguje celotni znesek, kar je tudi razlog, da se nepremičnina prodaja. Glede na ta odgovor tožnika, v katerem ni izpodbijal ali se drugače opredelil do ugotovitev pristojnega organa za BPP, je toženka zaključila, da vrednost upoštevnega premoženja prosilca znaša 61.000,00 EUR, kar presega premoženjski cenzus. Zato tožnik ne bi bil upravičen do redne BPP, in se uporabijo določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Okoliščine, da je stavba obremenjena s hipoteko, ni mogoče šteti za razlog, zaradi katerega tožnik s tem premoženjem ne bi mogel razpolagati. Hkrati toženka ugotavlja, da tožnik ob vložitvi prošnje ni navedel, da bi bil lastnik drugega stanovanja ali hiše, tega ni navedel niti v opombah. Ker obstoj te zgradbe še ni vpisan v uradne evidence, je bil tožnik skladno z drugim odstavkom 20. člena ZBPP dolžan sporočiti te podatke toženki, česar ni storil. Glede na navedeno je toženka zaključila, da je prosilec namerno in zavestno navedel neresnične podatke o svojem materialnem položaju, zato mu je prepovedala dodelitev BPP za nadaljnjih 6 mesecev.
3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je v svoji vlogi za dodelitev BPP navedel, da je lastnik nepremičnin parc.št. 466/1 in 466/2, obe k.o. .... Prav tako je navedel, da navedeni nepremičnini ne dajeta nobenega dohodka. Na parceli stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze, ki se jo lastnika trudita prodati po ceni 122.000,00 EUR. Tožnikov delež je obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR, kar izhaja tako iz zemljiške knjige kot iz notarskega zapisa. Nedopustno je navajanje toženke, da hipoteka na nepremičnini sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati. Tožnik lahko razpolaga z nepremičnino, vendar pa to razpolaganje v ničemer ne spremeni njegovega materialnega oziroma finančnega položaja in njegove zmožnosti plačati predujem za začetek stečajnega postopka. Tudi če nepremičnino proda, ne bo prišlo do sprememb v njegovi premoženjski sferi, saj je njegov dolg večji od vrednosti njegovega deleža na nepremičnini. Nima premoženja, s katerim bi si zagotovil sredstva za plačilo predujma, nepremičnin ne more dodatno zastaviti, hiše v 3. gradbeni fazi ne more oddati v najem, kar pomeni, da je njegovo premoženje zanj neuporabno. Tožnik, brez da mu je dodeljena pravica do BPP v obliki plačila predujma za začetek stečajnega postopka, ne more uresničiti pravice do sodnega varstva brez škode za svoje preživljanje, kar je kršitev namena BPP, kot je opredeljen v 1. členu ZBPP. Tožnik je v neenakopravnem položaju z osebo, ki sicer nima ne nepremičnine, ne hipoteke v enaki višini; saj če tega ne bi imel, bi bil do BPP upravičen. Ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP ni namenoma zamolčal, da je lastnik stavbe. Povedal je, da je lastnik parcel, na katerih stoji sporna zgradba, v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pa je pojasnil še, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo oziroma podredno, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, toženki pa naloži tudi povrnitev stroškov postopka.
4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, ampak je sporočila, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ter poslala upravne spise.
5. Tožba ni utemeljena.
6. Tožniku je bila z odločbo št. Bpp 140/2018 z dne 18. 1. 2018 dodeljena BPP po 36. členu ZBPP. Po tem določilu se nujna BPP dodeli, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji za BPP (...) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, ob presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj. Takšna BPP se dodeli samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (prvi odstavek 36. člena ZBPP). V četrtem odstavku tega člena je določeno, da strokovna služba za BPP v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP preveri materialni položaj prosilca, v petem odstavku pa je določeno, da izda pristojni organ za BPP na podlagi ugotovitve strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.
7. Po 13. členu ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (v času vložitve vloge je višina minimalnega dohodka znašala 297,53 EUR), določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Poleg mesečnega dohodka pa se upošteva tudi premoženje prosilca. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Iz prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v povezavi s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) izhaja, da vrednost upoštevnega premoženja prosilca ne sme presegati višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR).
8. V postopku ni sporno, da je tožnik lastnik nepremičnin parc.št. 466/1 in 466/2 k.o. ..., na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Vrednost nepremičnine znaša 122.000,00 EUR, kar pomeni, da je vrednost tožnikovega polovičnega solastniškega deleža 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in iz oglasa, objavljenega na spletni strani nepremicnine.net. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo in se opredeli do pridobljenih podatkov. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži in torej tako ugotovljeni vrednosti nepremičnine ne oporeka. Glede na navedene nesporne okoliščine je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je pravilno uporabila določbo šestega odstavka 36. člena ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.
9. Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva tožnikov ugovor, da je njegov delež nepremičnine obremenjen s hipoteko v višini 63.000,00 EUR, s katero je zavarovano vračilo prejetega posojila. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Zakon torej predpisuje dva pogoja, ob katerih se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca vrednost njegovega premoženja ne upošteva, in sicer, da s premoženjem ni mogoče razpolagati in da prosilec izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da omejitev razpolaganja ni bila zakrivljena po lastni volji.
10. Tožbena trditev, da tožnikovo razpolaganje z nepremičnino ne bi v ničemer spremenilo njegovega materialnega oziroma finančnega položaja, njegove plačilne sposobnosti in njegove zmožnosti za plačilo predujma za začetek stečajnega postopka, glede na zakonska določila ne more biti pravno relevantna. Bistveno za odločitev je namreč glede na zakonsko ureditev to, da razpolaganje z nepremičnino ni omejeno. Po določilih Stvarnopravnega zakonika namreč hipoteka ne predstavlja ovire, zaradi katere s premoženjem ne bi bilo mogoče razpolagati. Zastavitelj lahko kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z drugo stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost, stvarno breme, nadaljnje hipoteke). Zastavljena nepremičnina ali njeni deli so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Zato hipoteka, ki je vpisana na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin, po presoji sodišča ne pomeni, da tožnik s tem premoženjem ne more razpolagati. Celo če bi se hipoteka štela za okoliščino, zaradi katere bi bilo dejansko razpolaganje omejeno oziroma otežkočeno, pa ni mogoče prezreti, da bi bilo razpolaganje omejeno po lastni volji lastnikov nepremičnine. Hipoteka na nepremičnini je bila namreč ustanovljena na podlagi pravnega posla, ki sta ga kot zastavitelja sklenila tožnik in solastnica nepremičnin.
11. Tožnik se v tožbi tudi neutemeljeno sklicuje na 1. člen ZBPP, ki opredeljuje namen brezplačne pravne pomoči, saj iz te določbe ne izhaja, da je BPP zagotovljena vsem, ki živijo v slabših materialnih pogojih. Pogoji, pod katerimi se šteje, da nekdo brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi mogel uresničevati pravice do sodnega varstva in mu zato država zagotavlja BPP, so namreč natančno urejeni v III. poglavju zakona. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje in zato do BPP ni upravičen. Izpodbijana odločba tožnika tudi ne postavlja v neenakopraven položaj z osebo, ki nima nepremičnine, niti z osebo, ki nima hipoteke na svoji nepremičnini, saj gre za različne položaje, ki med seboj niso primerljivi. Neenakopraven položaj bi nastal zgolj v primeru, če bi bil tožnik obravnavan drugače od tistih oseb, ki so v enakem položaju kot on. Kot je pravilno ugotovila že toženka, pa se po ustaljeni sodni praksi stvarna bremena na nepremičnini pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upoštevajo.1
12. Prav tako je pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da je lastnik do ½ nepremičnin s parc. št. 466/1 in 466/2, obe k.o. ..., ni pa navedel, da na njih stoji zgradba, ki še ni vpisana v uradnih evidencah in v teh evidencah tudi ni zabeležena njena vrednost. Toženke torej ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji objekt, kar vpliva na večjo vrednost nepremičnine. Šele tedaj, ko je to, da je na nepremičnini že zgrajen objekt, ugotovila toženka, je v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.
13. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna ter na zakonu utemeljena. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je ugotovilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.
1 Glej IV U 185/2015 z dne 3. 11. 2015, I U 1877/2014 z dne 6. 1. 2015