Jedro

Postopek zavarovanja dokazov je formalnopravno urejen v ZPP in ta postopek predstavlja predhodno fazo pravdnega postopka, pri čemer gre v materialnopravnem pogledu za začetno fazo pravde. Kot izhaja iz določila 264. člena ZPP, se zavarovanje dokazov izvede, če se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, kar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno.

Ker je procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom, je postopanje po 204. členu ZPP v skladu tudi z načelom ekonomičnosti postopka, saj bo le tako udeležencem postopka omogočeno sodelovanje v postopku, kar pa seveda vpliva na dokazno vrednost izvedenega dokaza.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvede dokaz - ogled na kraju samem z izvedenci za geologijo in geomehaniko ter gradbene stroke nepremičnin 533/47, k. o. ..., na kateri stoji dvostanovanjska stavba št. 803, ter 533/31, k. o. ..., na kateri stoji enostanovanjska stavba št. 766, v zvezi z ugotovitvijo vzroka za nastanek škode na obeh stanovanjskih hišah, ugotovitvijo ukrepov za odpravo nastale škode, ugotovitvijo višine nastale škode ter v zvezi z zavarovanjem dokazov, torej nastale materialne škode na obeh stanovanjskih hišah (I. točka izreka sklepa). Za pripravo izvedenskega mnenja je imenovalo Zavod za gradbeništvo Slovenije (II. točka izreka sklepa), pri čemer predlagatelji sami trpijo stroške tega postopka (III. točka izreka), o stroških nasprotnih udeležencev pa bo odločeno s posebnim sklepom (IV. točka izreka). Predlog tretje nasprotne udeleženke za obvestitev drugega o postopku (204. člen ZPP) je zavrnilo (V. točka izreka).

2.Zoper V. točko izreka sklepa se pritožuje tretja nasprotna udeleženka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep v izpodbijani V. točki izreka spremeni tako, da predlogu tretje nasprotne udeleženke za obvestitev drugega o pravdi (204. člen ZPP) ugodi in o postopku obvesti vse deležnike na strani tretje nasprotne udeleženke, kot so navedeni v 6. točki odgovora tretje nasprotne udeleženke z dne 7. 3. 2025 oziroma podrejeno izpodbijani sklep v V. točki razveljavi in v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnica navaja, da sicer drži, da v obravnavani zadevi še ni prišlo do začetka pravde, vendar pa je sodišče spregledalo sistemsko umestitev in namen instituta zavarovanja dokazov (264. člen ZPP) ter samostojnega dokaznega postopka z izvedencem pred pravdo (268a člen ZPP). Obravnavana pomožna postopka sta namreč nerazdružljivo povezana s pravdnim postopkom in v materialnem smislu tvorita sestavni del pravde. V postopku zavarovanja dokazov in samostojnem dokaznem postopku z izvedencem so izvedeni dokazi neposredno uporabljivi v pravdi, ki obema postopkoma običajno sledi, kar je tudi bistvo in edini namen ureditve obeh (stranskih) postopkov. Posledično se za obravnavana postopka v zvezi s posameznimi vprašanji, ki niso posebej urejena (tudi na primer stranska intervencija) smiselno uporabljajo določbe ZPP. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko vsakdo, ki ima interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od pravdnih strank, pridruži tej stranki, v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZPP pa lahko pravdna stranka z vlogo po pravdnem sodišču obvesti koga drugega o začeti pravdi, če si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek. V konkretnem primeru se bo z izvedbo dokazov v obravnavanem postopku zavarovanja dokazov in samostojnega dokaznega postopka z izvedencem pravda med udeleženci tega postopka de facto že pričela. Ugotovitve izvedencev v obravnavanem postopku bodo v pravdi, ki bo sledila, tvorile jedro dejanske podlage spora oziroma bo obravnavani postopek tvoril del dokaznega postopka pravde, na katerega stranke in morebitni stranki udeleženci s svojimi procesnimi dejanji v sami pravdi ne bodo več mogli vplivati. Pritožnica je pri gradbenem projektu, ki ga problematizirajo predlagatelji postopka, nastopala kot investitor, ki je za projektiranje projekta angažiral različne izvajalce in bo v primeru odgovornosti dolžna škodo regresirati od deležnikov gradbenega projekta. Z zavzetim stališčem je sodišče potencialnim regresnim dolžnikom tretje nasprotne udeleženke neupravičeno odreklo pravico do sodelovanja v dokaznem postopku spora, ki bo zanje lahko imela bistvene pravne učinke (199. člen ZPP), hkrati pa tretji nasprotni udeleženki onemogoča formalno uresničitev civilnopravnega intervencijskega učinka (204. člen ZPP). Nobenega razloga ni, da sodišče ostalih deležnikov spora ne obvesti in jih pozove na priglasitev stranke intervencije v skladu s podanim predlogom tretje nasprotne udeleženke. To potrjuje tudi sodna praksa npr. sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu III R 485/2019 z dne 18. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo prekršilo določbo 204. člena ZPP in s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Hkrati je prekršilo določilo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je z nezakonitim postopanjem tretji nasprotni udeleženki in deležnikom na njeni strani na zelo evidenten način onemogočilo možnost obravnavanja pred sodiščem. Tretji nasprotni udeleženki je onemogočilo formalno uresničitev intervencijskega učinka (204. člen ZPP), deležnikom na njeni strani pa kakršnokoli sodelovanje postopku (199. člen ZPP). Če sodišče zavrača že samo obvestitev o teku obravnavanega postopka, je jasno, da zavrača vsakršno možnost stranske intervencije teh oseb. Prav tako pa je napačen pravni pouk izpodbijanega sklepa, saj je zoper V. točko izreka sklepa dovoljena pritožba iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljev za zavarovanje dokazov z izvedbo samostojnega dokaznega postopka z izvedencem (264. in 268a. člen ZPP), zavrnilo pa je predlog tretje nasprotne udeleženke za obvestitev drugih (ki jih je navedla v vlogi z dne 27. 2. 2025) o postopku. Predlogu za zavarovanje dokazov z izvedbo samostojnega dokaza z izvedencem je ugodilo zato, ker je ugotovilo, da obstaja realna možnost, da kasneje dokaza z izvedencem ne bi bilo možno izvesti oziroma bi bila njegova izvedba otežena, saj bi plazenje na območju lahko prikrilo napake na kanalizacijskem območju.

5.Pritožba izpodbija V. točko izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tretje nasprotne udeleženke, da sodišče o postopku obvesti druge (204. člen ZPP), in sicer: 1.) A., s. p., 2.) B., d. d., 3.) C., d. o. o., ..., 4.) D., d. o. o., 5.) E., d. o. o. Predlog za obvestitev drugih o pravdi je tretja nasprotna udeleženka obširno obrazložila.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za zavrnitev predloga, zaradi česar je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, česar pritožbeno sodišče zaradi odsotnosti razlogov ne more odpraviti samo. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo zgolj s kratko formalistično obrazložitvijo, da ni utemeljen, ker se pravda še ni začela, kar zahteva 204. člen ZPP. Takšna obrazložitev bi lahko bila zadostna, če tudi pritožnica tekom postopka ne bi navedla razlogov za svoj predlog. Vendar je svoj predlog za obvestitev drugega v pravdi konkretno utemeljila (6. točka, list. št. 29), sodišče prve stopnje pa na njene navedbe ni vsebinsko odgovorilo.

7.Brez prejudica za nadaljnjo (ponovno) odločitev sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče vendarle pojasnjuje, da ne gre spregledati, da je postopek zavarovanja dokazov formalnopravno urejen v ZPP in da ta postopek predstavlja predhodno fazo pravdnega postopka, pri čemer gre v materialnopravnem pogledu za začetno fazo pravde. Kot izhaja iz določila 264. člena ZPP, se zavarovanje dokazov izvede, če se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, kar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno. To pa za konkreten primer pomeni, da v kasnejši pravdi morebitni udeleženci na strani pravdnih strank (če bodo priglasili svojo intervencijo) ne bodo imeli več možnosti sodelovati pri izvedbi dokaza. Ker je procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom, je postopanje po 204. členu ZPP v skladu tudi z načelom ekonomičnosti postopka, saj bo le tako udeležencem postopka (če bodo svojo intervencijo priglasili), omogočeno sodelovanje v postopku, kar pa seveda vpliva na dokazno vrednost izvedenega dokaza. Glede navedb pritožnice v zvezi z intervencijskim učinkom pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ga pritožnica še vedno lahko doseže kasneje med pravdo, medtem ko sodelovanje potencialnih intervenientov pri izvedbi dokaza, ki kasneje morebiti ne bo več mogoč ali bo otežen, ne bo več možno.

8.Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (V. točka izreka) razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče moralo navesti razloge za svojo odločitev in se opredeliti do razlogov, s katerimi je pritožnica utemeljevala svoj predlog za obvestitev drugih o postopku, med drugim tudi s tem, da za morebitne udeležence postopka na strani tretje nasprotne udeleženke (če bodo svojo intervencijo priglasili) kasnejše sodelovanje pri izvedbi dokaza ne bo več možno.

9.Pritožbeni navedbi glede napačnega pravnega pouka gre pritrditi, a pritožnica zaradi navedenega ni izgubila procesnih pravic, saj je svoje pritožbene ugovore gradila na postopkovnih kršitvah in napačno uporabljenem procesnem zakonu, četudi je v začetku pritožbe pavšalno navedla, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Sicer pa bo sodišče prve stopnje navedeno pomoto v ponovljenem postopku lahko odpravilo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 199, 199/1, 204, 204/1, 264, 268a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.