Jedro

Zavrnitev predloga za dopustitev revizije zaradi nerelevantnosti in neobrazloženosti širše pomembnosti postavljenih pravnih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V prejšnjem postopku je bil mladoletni sin pravdnih strank Timotej pravnomočno zaupan v varstvo in vzgojo tožnici (materi), tožencu (očetu) pa je bilo naloženo plačevanje preživnine 90 EUR na mesec. V sedanjem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec plačevati poleg že pravnomočno dosojenega zneska v višini 90 EUR še nadaljnji znesek preživnine za otroka v višini 90 EUR na mesec. Odločilo je tudi o stikih med otrokom in tožencem.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženca in znesek 90 EUR nadomestilo z zneskom 70 EUR.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije glede določitve preživnine 70 EUR. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V predlogu navaja, da pritožbeno sodišče dejstva, da pravdni stranki dejansko za otroka skrbita vsaka do polovice (in s tem nosita odgovarjajoči del stroškov) ni oziroma ni v zadostni meri upoštevalo pri določitvi preživnine, previsoka preživnina pa ogroža tudi nadaljnje izvajanje stikov po sistemu pol - pol (kršitev določb 102. do 103. in 105. do 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Sodišče je določilo stike tako, da je otrok dejansko polovico dni v mesecu pri očetu, polovico pa pri materi, zato je napačno odločeno, da mora toženec dodatno plačevati preživnino tožnici. Toženec otroka neposredno preživlja, ko je pri njem, kar je točno tista polovica, ki jo je dolžan plačati kot preživnino. Z višjo preživnino je tožnica kot mati obogatena. Preživnina 160 EUR je višja od povprečja določenih preživnin, toženec pa po odbitju najemnine in fiksnih stroškov ter poplačilu 160 EUR še sebe ne more preživljati, kaj šele sina. Toženec se počuti diskriminiran, ko mora plačevati 160 EUR tožnici, ki ima enako plačo kot on.

4. Toženec predlaga dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali mora tisti od staršev, kateremu otrok ni dodeljen v skrbništvo, pri čemer otrok pri obeh od staršev prebiva približno polovico časa, plačevati tudi preživnino? - ali dejstvo, da otrok pri vsakem od staršev preživlja približno polovico časa, vpliva na odmero višine preživnine ter na kakšen način?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedeni pravni vprašanji v obravnavanem primeru nista relevantni. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da če se starša ne sporazumeta o preživnini za mladoletnega otroka, sodišče vselej določi preživnino v breme tistemu, kateremu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo. Obseg stikov otroka z vsakim od roditeljev pa utemeljuje ustrezno prilagoditev preživninskega bremena med oba roditelja, pri čemer obseg stikov vpliva na višino preživnine v okviru upoštevanja vseh okoliščin posameznega primera. Poleg tega pa predlog tožene stranke ne konkretizira oziroma obrazloži širše pomembnosti postavljenih pravnih vprašanj. Vrhovno sodišče je zato zaključilo, da niso podani pogoji iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je predlog tožene stranke na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP zavrnilo.