Jedro

Tožnik je imel v tem postopku že dvakrat možnost uveljavljati, da se ne strinja z določitvijo pristojnega sodišča za odločanje v pravdi, pa te možnosti ni izkoristil. Zato je z uveljavljanjem ugovora krajevne pristojnosti sodišča v dopolnitvi tožbe glede na okoliščine konkretnega primera prepozen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov ugovor krajevne pristojnosti kot prepozen.

2.Tožnik izpodbija sklep s pravočasno pritožbo zaradi postopkovnih kršitev in posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da zadevo odstopi Okrajnemu sodišču v Mariboru kot krajevno pristojnemu sodišču, podredno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi navaja, da sta se pravdni stranki v kreditni pogodbi z dne 6. 5. 2021 dogovorili glede krajevne pristojnosti sodišča in kot pristojno določili sodišče v Mariboru. Tožnik je v predlogu za izvršbo določno označil dogovorjeno krajevno pristojnost stvarno pristojnega sodišča, česar pa izvršilno sodišče v sklepu, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi, ni upoštevalo: odločilo je, da bo o zahtevku v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato je tožnik v dopolnitvi tožbe podal ugovor krajevne pristojnosti in v dokaz priložil listino glede dogovora. Njegov ugovor krajevne pristojnosti je pravočasen in utemeljen.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo odstopilo od enotne ustaljene sodne prakse. Prezrlo je namreč, da se je konkretni pravdni postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča, po katerem je treba posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine upoštevati tudi pri razlagi postopkovnih določb v pravdnem postopku (tako VSRS sklep I R 83/2017 z dne 13. 7. 2017). Položaj, ko je stranka v pravdnem postopku z ugovorom krajevne pristojnosti prepozna, ni absoluten, temveč je presoja odvisna od okoliščin konkretnega primera. Sodišče, kateremu je zadeva odstopljena v odločanje, svojo pristojnost po uradni dolžnosti presoja že v okviru predhodnega preizkusa tožbe oziroma njene dopolnitve ter se v tem okviru lahko še vedno izreče za nepristojno (VSL sklep II Ip 448/2022 v 9. točki obrazložitve). Kadar gre za pravdni postopek, začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se v skladu s sodno prakso ugovor krajevne pristojnosti v dopolnitvi tožbe šteje za pravočasen. Tožnik primeroma prilaga odločitev sodišča iz istega okrožja, sicer pa tako odločajo tudi druga sodišča.

Na stališče Vrhovnega sodišča je tožnik opozoril že v ugovoru krajevne pristojnosti, vendar se sodišče do teh njegovih navedb ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj je odstopilo od ustaljene sodne prakse. Zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje obrazložitve o odločilnih dejstvih in ne omogoča preizkusa.

Opozarja na določbo prvega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), namen katere je, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Z odstopom zadeve Okrajnemu sodišču v Mariboru se postopek ne bo zavlekel, hkrati pa je to s stroškovnega vidika veliko bolj ekonomično, saj sta tožnik in njegova pooblaščenka iz Maribora, toženka pa bo morala v primeru tožnikovega uspeha v pravdi povrniti njune stroške.

Sklicuje se na določbo 69. člena ZPP glede sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča. Za predmetno pravno razmerje zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti sodišča. Že v ugovoru krajevni pristojnosti je tožnik izkazal različno prakso sodišč glede presoje stvarne pristojnosti zadev, v katerih je udeležen kot javni sklad. Zato okoliščina, da je v predlogu za izvršbo kot pristojno sodišče označil Okrožno sodišče v Mariboru, ne more iti v njegovo škodo.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz podatkov spisa je razvidno, da se je ta pravdni postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tožnik (tedaj upnik) je v tem predlogu kot dogovorjeno krajevno pristojno pravdno sodišče v primeru dolžnikovega ugovora navedel Okrožno sodišče v Mariboru, pri čemer se je skliceval na kreditno pogodbo št. ... Ob presoji, da je toženkin (tedaj dolžničin) ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo ter kot stvarno in krajevno pristojno sodišče za odločanje v pravdnem postopku določilo Okrožno sodišče v Ljubljani (sklep z dne 26. 11. 2024). Navedeno sodišče se je izreklo za nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani (sklep z dne 17. 1. 2025). To sodišče je tožnika pozvalo k popravi oziroma dopolnitvi tožbe (sklep z dne 12. 3. 2025), tožnik pa je hkrati z dopolnitvijo tožbe podal tudi ugovor krajevne pristojnosti sodišča (31. 3. 2025).

6.Z izpodbijanim sklepom je bil tožnikov ugovor krajevne pristojnosti sodišča zavržen kot prepozen. Kot glavni razlog za sprejem odločitve je sodišče navedlo, da bi moral tožnik zoper sklep z dne 26. 11. 2024 vložiti pritožbo, česar pa ni storil. Ugovor krajevne pristojnosti je vložil šele v dopolnitvi tožbe, ko se je postopek nadaljeval v pravdi. Izpodbijana odločitev je pravilna.

7.Tožnik izpodbijanemu sklepu neutemeljeno očita, da ne vsebuje obrazložitve o odločilnih dejstvih in da ga ni mogoče preizkusiti.

8.Pritrditi pa gre pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do tožnikovih pojasnil, zakaj je njegov ugovor krajevne pristojnosti pravočasen (skliceval se je na stališče Vrhovnega sodišča in na različno sodno prakso v postopkih, v katerih se sam pojavlja kot tožnik). Vendar lahko to pomanjkljivost izpodbijanega sklepa v nadaljevanju obrazložitve odpravi pritožbeno sodišče (a contrario prvi odstavek 354. člena ZPP).

9.Za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določeno posebno pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne nepristojnosti.

Po tej določbi sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.

10.Tožnik (prej upnik) je v predlogu za izvršbo uveljavljal in določno označil sporazum o krajevni pristojnosti (sedmi odstavek 41. člena ZIZ).

Vendar pa izvršilno sodišče tako označene krajevne pristojnosti pri odločanju glede obrazloženosti dolžničinega ugovora zoper sklep o izvršbi ni upoštevalo (glej 2. točko izreka sklepa z dne 26. 11. 2024) in tožnik (tedaj upnik) se zoper določitev pristojnega sodišča za odločanje v pravdnem postopku ni pritožil. Prav tako se ni pritožil zoper sklep z dne 17. 1. 2025, s katerim se je Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Že dvakrat je torej imel tožnik v tem sodnem postopku možnost uveljavljati, da se ne strinja z določitvijo pristojnega sodišča za odločanje v pravdi, pa te možnosti ni izkoristil. Zato je z uveljavljanjem ugovora krajevne pristojnosti sodišča v dopolnitvi tožbe glede na okoliščine konkretnega primera prepozen.

11.Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da se je konkretni pravdni postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno. Prav nasprotno: razlogi sodišča kažejo, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, na kakšen način se je začel predmetni pravdni postopek in kdaj je tožnik (že) imel možnost navesti pristojno sodišče za odločanje v pravdnem postopku ter opozoriti na določitev tozadevno nepristojnega sodišča.

12.Sodna praksa Vrhovnega sodišča v podobnih primerih kaže na pravilnost izpodbijane odločitve. Pri tem gre zlasti opozoriti na zadeve III R 18/2016 z dne 15. 7. 2016,

I R 82/2009 z dne 16. 7. 2009 in III R 35/2012 z dne 17. 12. 2012 (v katerih je prepozen ugovor krajevne pristojnosti prav tako podal tožnik) ter na zadeve III R 11/2014 z dne 27. 5. 2014,

III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015 in III R 21/2016 z dne 15. 7. 2016 (v katerih je prepozen ugovor krajevne pristojnosti podal toženec). V zadevi III R 11/2014 je posebej poudarjeno, da mora biti izvršilno sodišče že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer ne bi imelo podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (7. točka obrazložitve).

13.Ne drži, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo odstopilo od enotne ustaljene sodne prakse. V pritožbi citirani zadevi VSRS sklep I R 83/2017 z dne 13. 7. 2017 in VSL sklep II Ip 448/2022 z dne 11. 5. 2022 nista primerljivi s konkretno zadevo in posledično ne kažeta na njeno nepravilnost. Sklep I R 83/2017 pravilnost izpodbijane odločitve celo podpira, in sicer tako pri razlagi namena določbe drugega odstavka 62. člena ZIZ (6. točka obrazložitve) kot tudi pri presoji (ne)pravočasnosti uveljavljenega ugovora krajevne nepristojnosti (7. točka obrazložitve).

V zadevi VSL sklep II Ip 448/2022 pa je bil izpodbijan sklep druge vrste in poudarek te odločbe je drugje, kot ga vidi pritožnik (glej jedro), zaradi česar relativiziranje tega poudarka v 9. točki obrazložitve, na katero se izrecno sklicuje pritožnik, ne zveni prepričljivo.

14.Prav tako pritožbenega sodišča ne prepriča argumentacija iz pritožbi priloženega sklepa P 694/2023 z dne 24. 11. 2023, za katerega niti ni razvidno, da bi bil podvržen pritožbeni presoji. V zvezi s tem citiranim sklepom pa gre pojasniti še naslednje: če ima tožnik (upnik) možnost v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine označiti krajevno pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega obrazloženega ugovora, ni jasno, zakaj bi se lahko šele v dopolnitvi tožbe skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Za razliko od toženca (dolžnika) je tožniku (upniku) že od vsega začetka postopka znano, na kateri dejanski in pravni podlagi uveljavlja svoj denarni zahtevek zoper dolžnika. Procesni položaj upnika ni enak položaju dolžnika. Fleksibilnost pri razumevanju časovnih omejitev ugovora o krajevni pristojnosti, na katero se sklicuje pritožnik, lahko velja le v prid tožencu (dolžniku), ki se ima praviloma možnost v celoti seznaniti z dejansko in pravno podlago uveljavljenega zahtevka šele ob prejemu dopolnitve tožbe (primerjaj VSRS sklep III R 14/2016 z dne 20. 5. 2016).

15.Ker je bil tožnikov ugovor krajevne pristojnosti pravilno zavržen kot prepozen, ni pravno pomembno pritožnikovo utemeljevanje, zakaj je bolj pragmatično, da bi se zadeva odstopila Okrajnemu sodišču v Mariboru. Enako velja za pritožbeno sklicevanje na 69. člen ZPP in na različno prakso sodišč glede presoje stvarne pristojnosti zadev, v katerih je pritožnik udeležen kot javni sklad. Tudi to ne negira pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.

16.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

17.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

18.O pritožbi je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Gre za posebno pravilo glede na splošno pravilo, določeno v prvem odstavku 22. člena ZPP.

2To je bila tudi njegova dolžnost, saj morajo stranke sodišče v najzgodnejši fazi postopka seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča (glej VSRS sklep I R 83/2017 z dne 13. 7. 2017 v 6. točki obrazložitve, glej tudi sklep III R 11/2014 z dne 27. 5. 2014 v 6. in 7. točki obrazložitve ter sklep III R 14/2016 z dne 20. 5. 2016 v 5. točki obrazložitve).

3Tega niti ni moglo upoštevati, ker tožnik (tedaj upnik) v predlogu za izvršbo ni navedel stvarno pristojnega sodišča (primerjaj prvi odstavek 69. člena ZPP).

4V zadevi III R 18/2016 tožeča stranka (upnica) sporazuma o krajevni pristojnosti sicer v predlogu za izvršbo ni uveljavljala, temveč se je nanj sklicevala šele v pripravljalni vlogi v pravdnem postopku. Njen ugovor je bil prepozen.

5V zadevi I R 82/2009 je tožnik uveljavljal dogovor o krajevni pristojnosti šele v prvi pripravljalni vlogi. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in v ugovoru zoper sklep o izvršbi stranki tega dogovora nista uveljavljali.

6V zadevi III R 35/2012 je bil prepozno uveljavljeni sporazum o krajevni pristojnosti celo nesporen med strankama.

7V zadevi III R 11/2014 tožnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni uveljavljal dogovora krajevne pristojnosti sodišča, ugovora krajevne pristojnosti pa ni podal niti dolžnik v ugovornem postopku. Toženec (dolžnik) je takšen ugovor uveljavljal šele s prvo pripravljalno vlogo, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek.

V zadevi III R 4/2015 sta se imeli obe stranki možnost pritožiti zoper odločitev o (nepravilni) pristojnosti pravdnega sodišča (izvršilno sodišče je namreč pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča spregledalo njun dogovor o krajevni pristojnosti). Zato je bil toženkin ugovor krajevne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, prepozen. V zadevi III R 21/2016 je bil kot prepozen ugotovljen ugovor krajevne pristojnosti dolžnice. Ta ugovor je namreč podala šele v odgovoru na tožbo, čeprav se je imela možnost pritožiti zoper sklep, v katerem je izvršilno sodišče pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča spregledalo njen ugovor zoper zatrjevano dogovorjeno krajevno pristojnost. V citirani zadevi je sicer šlo za ugovor toženca (dolžnika), ki pa bi ta ugovor moral uveljavljati že v odgovoru na tožbo in ne šele v kasnejši pripravljalni vlogi. Izpodbijan je bil sklep, s katerim je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v dovolilnem delu in določilo pristojnost pravdnega sodišča. Izvršilno sodišče v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo zatrjevanega sporazuma o krajevni pristojnosti, ker ga upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni označil dovolj določno, iz predloga pa tudi niso bile razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 41, 41/7, 62, 62/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 22, 22/1, 69

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.