Jedro

Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da je tožnica opravljala delo delovnega mesta psiholog I, zato do razlike med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi in plačo delovnega mesta psiholog I, ni upravičena. Tožnica z dokazovanjem, da je njeno delo po zahtevnosti enako kot delo višjih vojaških uslužbencev psihologov, tudi ne more doseči drugačnega vrednotenja svojega delovnega mesta, saj presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, glede na z zakonom urejen sistem plač v javnem sektorju ni v sodni pristojnosti.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni, tako spremenjena pa se v celoti na novo glasi: "1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne zahtevek za obračun razlike v bruto plači, in sicer: - za obdobje od 24. 5. 2013 do 1. 5. 2016 med dejansko izplačano plačo po 33. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od neto zneskov razlike plače za obdobje od 24. 5. 2013 do 30. 4. 2015 od 23. 5. 2015 dalje do plačila, od neto zneskov razlike plače za obdobje od 1. 5. 2015 do 1. 5. 2016 pa od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila; - za obdobje od 2. 5. 2016 do 30. 11. 2018 med dejansko izplačano plačo po 35. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila; - za obdobje od 1. 12. 2018 do 30. 9. 2019 med dejansko izplačano plačo po 37. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila, v IV. točki izreka pa tako, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. V preostalem izpodbijanem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

3. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka."

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 260,10 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za obračun in izplačilo razlike v bruto plači za čas od 24. 5. 2013 do 30. 9. 2019, in sicer med plačo, ki je bila dejansko izplačana za 33. plačni razred v času od 24. 5. 2013 do 1. 5. 2016, za 35. plačni razred v času od 2. 5. 2016 do 30. 11. 2018 in za 37. razred v času od 1. 12. 2018 do 30. 9. 2019 ter plačo za 38. plačni razred, vse povečano za dodatke in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov (I. točka izreka). Ugodilo je tudi zahtevku za izplačilo dodatka za povečan obseg dela za leta 2015, 2016 in 2017 v višini 20% osnovne plače za osem ur dnevno s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo (III. točka izreka) in sklenilo, da toženka krije sama svoje stroške postopka in da jih mora tožnici povrniti v znesku 1.554,01 EUR (IV. točka izreka). Glede zahtevka za plačilo razlike v plači je ugotovilo, da je tožnica opravljala bolj zahtevno delo, kot je opredeljeno v opisu njenega delovnega mesta. Zato bi morala toženka zanjo poiskati civilno dolžnost, ki bi bila po zahtevnosti bolj ustrezna, in sicer konkretno delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 - I psiholog.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je tožnica, ki je bila razporejena na delovnem mestu strokovni sodelavec VII/2 - II psiholog in je opravljala zelo zahtevno psihološko delo, upravičena do plače za delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 - I psiholog.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 104/2020 z dne 8. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici dosodilo razliko v plači. 4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je v okviru dopuščenega vprašanja, ki se nanaša le na odločitev sodišča druge stopnje v I. in posledično IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, je toženka vložila revizijo. Navaja, da sodišče druge stopnje ni pravilno upoštevalo stališča iz zadeve VIII Ips 19/2014 z dne 24. 3. 2014. Razlika v plači se lahko prizna le, če zaposleni opravlja neko drugo, višje vrednoteno delo po odredbi nadrejenega. Zaključek, da je tožnica opravljala delo strokovnega sodelavca VII/2 I psiholog, nima podlage v izvedenih dokazih, saj sodišče ni ugotavljalo vsebine nalog tega delovnega mesta, pač pa je razliko prisodilo ob primerjavi vsebine dela vojaških psihologov. Meni, da razlike v plači ni mogoče priznati takrat, kadar zaposleni opravlja delo na svojem delovnem mestu, a meni, da bi moralo biti to višje ovrednoteno.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki je predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bila tožnica v obdobju od maja 2013 do oktobra 2019 formalno zaposlena na (civilni) dolžnosti strokovni sodelavec VII/2 - II psiholog (v nadaljevanju: psiholog II) na Centru vojaških šol. V opisu tega delovnega mesta je strokovnost dela opredeljena kot zahtevna. Toženka ni imela sistemizirane dolžnosti strokovni sodelavec VII/2 - I psiholog (v nadaljevanju: psiholog I). Sodišči sta na podlagi primerjave z delom, ki sta ga opravljali A. A. in B. B. ugotovili, da je bilo tožničino delo po vsebini in zahtevnosti primerljivo z delom višjih vojaških uslužbencev psihologov (v nadaljevanju: VVU), to je delom, ki sta ga opravljali navedeni delavki. Delo VVU je po strokovnosti opredeljeno kot zelo zahtevno.

9. Vrhovno sodišče je v sodbi in sklepu VIII Ips 19/2014 z dne 24. 3. 2013, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, res zavzelo načelno stališče, da je delavec (v navedenem primeru je bil delavec vojaška oseba) upravičen do plače za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav toženka nima sistemizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala. Ker v navedeni zadevi sodišče ni ugotavljalo, kakšne so naloge takšnega, sicer nesistemiziranega delovnega mesta, je vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo. V zadevi VIII Ips 19/2014 ni šlo za primerjavo med civilnim in vojaškim uslužbencem, temveč je vojaški uslužbenec zahteval razliko v plači za drugo (vojaško) formacijsko dolžnost. 10. Med strankama ni sporno, da tožnica kot civilna oseba ne more zahtevati razlike v plači za delo, ki ga nekdo odpravlja kot vojaška oseba. Kot je izpostavilo sodišče prve stopnje, tožnica tega niti ni zahtevala in se ni primerjala z vojaškimi uslužbenci; z njimi je primerjala zgolj zahtevnost dela (6. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Zatrjevala je, da njeno delo ni le zahtevno, kot je opredeljeno v opisu, ampak zelo zahtevno. Tudi delo VVU je opredeljeno kot zelo zahtevno. V nadaljevanju se je sklicevala na Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, kjer je med drugim opredeljeno tudi delovno mesto strokovni sodelavec VII/2 (I). Menila je, da je glede na zahtevnost dela to delovno mesto primerljivo delovnemu mestu VVU.

11. Katalog je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju in ne predstavlja pravne podlage za uvrstitev delovnega mesta v posamezni plačni razred. Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah po četrtem odstavku 13. člena Zakona o sistemu plač v javnih uslužbencih (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji) uvrščajo v plačne razrede v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. V sistemizacijo je mogoče uvrstiti delovna mesta in določiti plačne razrede le v skladu s kolektivno pogodbo. Za javne uslužbence plačne skupine J1 (vanjo so uvrščene tudi osebe, ki v Slovenski vojski opravljajo civilno službo) je to Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS 60/2008 in naslednji). Ta v tarifnem delu v 15. členu med drugim opredeljuje delovni mesti strokovni sodelavec VII/2 (I) - šifra delovnega mesta J017136, ki ga uvršča v izhodiščni plačni razred 38 in strokovni sodelavec VII/2 (II) - šifra delovnega mesta J017137, ki ga uvršča v izhodiščni plačni razred 331. Delovna mesta vojaških uslužbencev so uvrščena v plačno skupino C4 (konkretno dolžnost VVU - vojaški uslužbenec XII. razreda pod šifro delovnega mesta C047022).

12. Glede na stališče, zavzeto v sodbi VIII Ips 19/2014, bi bila tožnica upravičena do razlike v plači, če bi sodišče ugotovilo, da je dejansko opravljala delo drugega delovnega mesta, konkretno enake naloge, kot jih opravljajo civilni uslužbenci - psihologi I s šifro delovnega mesta J017136. Tega pa sodišči nista ugotovili in tožnica tega tudi ni dokazovala. A. A. in B. B., katerih delo sta primerjali s tožničinim, nista opravljali dela psiholog I, zato na podlagi takšne primerjave presoja, da je tožnica upravičena do plače psihologa I s šifro J017136, ne more biti utemeljena. Iz izvedenih dokazov tudi ne izhaja, da vsebina dolžnosti VVU (C047022) - vojaški uslužbenec XII. oziroma celo XIII. razreda ustreza vsebini dela na delovnem mestu psiholog I. 13. Ker iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da je tožnica opravljala delo delovnega mesta psiholog I, do razlike med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi in plačo delovnega mesta psiholog I, ni upravičena. Tožnica z dokazovanjem, da je njeno delo po zahtevnosti enako kot delo VVU, tudi ne more doseči drugačnega vrednotenja svojega delovnega mesta, saj presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, glede na z zakonom urejen sistem plač v javnem sektorju, ni v sodni pristojnosti.

14. Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 380. členom ZPP je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in sodbi sodišče druge in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači zavrnilo. Zaradi jasnosti je ponovno oblikovalo celoten izrek sodbe sodišča druge stopnje. Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožnica v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje uspela s približno polovico vrednosti celotnega zahtevka - uspela je v pretežni meri z zahtevkom za obračun in izplačilo dodatka za povečan obseg dela, ni pa uspela z zahtevkom za obračun in izplačilo razlike v plači - je odločilo, da stranki krijeta sami svoje stroške postopka na prvi in drugi stopnji.

15. Z revizijo je toženka uspela v celoti, zato ji mora tožnica povrniti stroške, ki znašajo 250 točk za predlog za dopustitev revizije po tar. št. 15/7 Odvetniški tarifi (OT), 300 točk za revizijo po tar. št. 15/6, skupno 425 točk ob upoštevanju 8. točke tar. št. 15 ter na to še 2 % materialnih stroškov. Ob vrednosti točke 0,60 EUR mora tožnica toženki povrniti 260,10 EUR revizijskih stroškov.

1 V letu 2019 so se izhodiščni plačni razredi povečali na 35 oziroma 40 plačni razred.