Jedro

Pripadnost stranke varnostni službi nekdanje JA (KOS) in narava delovanja te službe je predstavljala nevarnost za državo RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bil tožnik od leta 1971 zaposlen kot organ varnosti v JA in da je v času agresije na Republiko Slovenijo deloval zoper interese Republike Slovenije in njeno osamosvojitev. Ugotavlja, da je s tem podan dejanski stan za uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) in sklicujoč se na diskrecijsko pravico zavrača tožnikovo vlogo, s katero je tožnik uveljavljal pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona.

Tožnik izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in napačno uporabljenega materialnega predpisa. Navaja, da so trditve tožene stranke pavšalne in da tožena stranka ni navedla v obrazložitvi odločbe razlogov o odločilnih dejstvih oz. ni navedla nič konkretnega, kakšno je bilo delovanje tožnika zoper interese Republike Slovenije. Tožnik sicer priznava, da je bil zaposlen v varnostni službi JA, vendar po njegovem mnenju to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da je deloval v času agresije zoper interese Republike Slovenije. Navaja, da je že pred agresijo na Republiko Slovenijo dne 16.6.1991 prosil za upokojitev in da je bil v JA dejansko zaposlen le še do 1.7.1991. Potem pa je imel dopust vse do upokojitve t.j. do dne 30.11.1991. V času agresije ni bil aktiven. Takrat namreč ni imel več osebnega orožja, uniforme in ne zadolžitev. Poleg tega so ga dne 29.6.1991 aretirali policisti Policijske postaje ... in je bil do 11.7.1991 zaprt najprej v ... in nato v ... Razlogi, zaradi katerih je bil zaprt, mu niso znani, ker mu niso bili nikoli sporočeni. V Sloveniji živi že od leta 1958 in se je v okolje dobro vključil, poročen je s Slovenko in je aktiven član v nekaterih klubih in društvih.

Iz navedenih razlogov in ker izpolnjuje vse pogoje iz 40. člena zakona o državljanstvu RS, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem ima tožena stranka pravico, da po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, čeprav vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po 1. odstavku navedenega člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.

Ko tožena stranka v tem primeru vsebinsko ugotavlja obstoj razloga nevarnosti za državo, izhaja iz same narave dela varnostne službe nekdanje JA, katere pripadnik je bil tožnik, kar niti sporno ni. Že pripadnost tej službi in narava delovanja te službe pa je tudi po presoji sodišča predstavljala nevarnost za Republiko Slovenijo. Zato dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in v obrazložitvi odločbe navedla konkretnih dejanj opravljenih v smeri delovanja zoper interese Republike Slovenije, na kar opozarja tožnik.

Ker torej sodišče ne dvomi, da obstoji dejanska podlaga za uporabo navedenega 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in v skladnost same odločitve z namenom, za katerega je toženi stranki pooblastilo za odklonitev državljanstva dano, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).