Jedro

Ker se za predujem, ki ga sodišče določi po drugem odstavku 225. člena ZIZ, lahko v skladu s četrtim odstavkom istega člena izvršba predlaga že pred pravnomočnostjo navedenega sklepa, pomeni, da razloga za nedopustnost izvršbe za izterjavo predujma ne more predstavljati isti razlog, ki ga je dolžnik uveljavljal kot razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo nadomestne nedenarne obveznosti.

Če dolžnica svoje nadomestne nedenarne obveznosti ne izvrši, je na podlagi sklepa o izvršbi pooblaščen upnik, da zaupa potrebna dela nekomu drugemu ali da jih izvrši sam. V takem primeru pa je izbira zahtevam izvršilnega naslova ustreznega ukrepa na strani upnika.

Zgolj dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov dolžnica ni zatrjevala. Ni zatrjevala ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi ji trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) zavrnilo ugovor zoper sklep z dne 18. 11. 2019, (2.) zavrnilo predlog za odlog izvršbe z dne 21. 11. 2019 in (3.) naložilo dolžnici, da upniku v 8 dneh povrne 00,31 EUR stroškov ugovornega postopka s pripadajočimi obrestmi.

2. Zoper celoten sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnica, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške. Pritožbene navedbe bo pritožbeno sodišče povzemalo skupaj z odgovorom nanje.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

GLEDE UGOVORA:

5. Dolžnica pritrjuje, da je izvršilni naslov po odločbah Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS (ki jih v izpodbijanem sklepu navaja tudi sodišče prve stopnje) ohranjen v veljavi, opozarja pa, da je v povezavi s to zadevo zaradi ustrezne nujne poti v teku nepravdni postopek o potrebni korekciji meje med parcelama strank. Hkrati poteka o istem vprašanju tudi upravni postopek, ki se nanaša na vprašanje dovolitve posega v prostor na predmetnem delu poteka meje med parcelama. Po prepričanju je treba ugoditi ugovoru ne le takrat, ko je odpravljen izvršilni naslov, ampak tudi ob nastanku dejstev, ki izvršbo naredijo brezpredmetno (jo spravi ob krajevno-časovni pomen). Pri tem se sklicuje tudi na tožbo zaradi določitve oz. ugotovitve stvarne služnosti, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod IV P 1415/2020. Razlog za ugoditev ugovoru dolžnica vidi v celoviti sistemski rešitvi predhodnega vprašanja poteka in gabaritov nujne poti za hojo ter vožnjo z osebnimi vozili in kmetijskimi stroji. Če se bo z založitvijo predujma poseglo v brežino na dosojen način, bo v naravi nastala nesorazmerna situacija, ki bo povzročila tudi nesorazmerne stroške. Tako in tako pa je kakršenkoli izvršilni postopek vezan na izdajo gradbenega dovoljenja za poseg. Šele ko bo odločeno o načinu in obsegu posega v prostor in ko bo nepravdno sodišče odločilo o predlogu za nujno pot, bo smotrno pristopiti k gradbenim posegom, kar bo storila dolžnica. Upniku bo ugodeno ob sistemski sanaciji, minimalna škoda bo sanirala, sicer pa tudi ne trpi nikakršne škode. Za razliko od njega pa upnica potrebuje hitro rešitev, saj se vsakodnevno na zasilno pot vsiplje kamenje.

6. Ugovor je po 55. členu ZIZ mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Pomembno je, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba za izterjavo predujma četrtega odstavka 225. člena ZIZ in ne o ugovoru zoper sklep o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba za izterjavo nedenarne terjatve. Sklep o izvršbi za izterjavo nedenarne terjatve je že postal pravnomočen (25. 9. 2019). Zato so v tem primeru ugovorni razlogi lahko samo tisti, ki se nanašajo na izterjavo predujma, na kar je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.

7. Ker se za predujem, ki ga sodišče določi po drugem odstavku 225. člena ZIZ, lahko v skladu s četrtim odstavkom istega člena izvršba predlaga že pred pravnomočnostjo navedenega sklepa, pomeni, da razloga za nedopustnost izvršbe za izterjavo predujma ne more predstavljati isti razlog, ki ga je dolžnik uveljavljal kot razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo nadomestne nedenarne obveznosti. Ker pa je sklep o izvršbi pravnomočen, ne more biti več sporno ali je izvršba dovoljena ali ne, zato so vsi pomisleki, ki jih ima dolžnica v zvezi z izvršilnim naslovom brezpredmetni. Prav tako tudi vsi pomisleki, ki jih ima zato, ker je sprožila nepravdni postopek za določitev nujne poti, in zato, ker je v teku upravni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Dolžnica nima prav, ko navaja, da je treba ugoditi ugovoru ne le takrat, ko je odpravljen izvršilni naslov, ampak tudi ob nastanku dejstev, ki izvršbo naredijo brezpredmetno. Dokler namreč obstaja izvršilni naslov, izvršba ne more biti brezpredmetna. Celovita sistemska rešitev predhodnega vprašanja poteka in gabaritov nujne poti za hojo ter vožnjo z osebnimi vozili in kmetijskimi stroji je seveda smiselna, vendar pa dolžničino zavzemanje za takšno rešitev še ne more pomeniti razloga, ki bi (ob hkratnem obstoju izvršilnega naslova) preprečeval izvršbo - še zlasti ne izvršbo za izterjavo predujma.

8. Pojasniti velja, da sama založitev predujma še ne pomeni posega v zemljišče, kot to napačno navaja dolžnica. Predstavlja namreč samo zagotovitev sredstev, ki bodo omogočala upniku na dolžničine stroške izvršitev tistega, kar od dolžnice zahteva izvršilni naslov. Na tem mestu pritožbeno sodišče še dodaja, da lahko dolžnica še vedno prepreči izvršbo, če sama izvrši tisto, kar od nje zahteva izvršilni naslov. S tem se tudi izogne založitvi predujma in sami izvršbi za izterjavo predujma.

9. Dolžnica izpostavlja tudi, da je več gradbenikov povedalo, da bi zadoščala ureditev poti brez betoniranja in armaturnih gradbenih posegov, zgolj s koli in mrežo. Iz izvršilnega naslova je razvidno, da je dolžnici naloženo, da na svoje stroške izvede primerne in ustrezne ukrepe, s katerimi bo - brežino in upnikovih nepremičnin ID znak parcela 77/14 in ID znak parcela 77/15 trajno zaščitila pred obstoječim in nadaljnjim preperevanjem, propadanjem, rušenjem, posipavanjem materiala z nje na dovozno pot, zrušenjem podora na dovozno pot in neposredno bližino brežine ter tako prepreči nevarnost za nastanek škode in vznemirjanja; - na brežini in obeh upnikovih nepremičninah preprečila bodoče preperevanje, propadanje, rušenje, posipavanje materiala na dovozno pot, zrušenjem podora na dovozno pot in neposredno bližino brežine ter tako prepreči nevarnost za nastanek škode in vznemirjanja; - dosegla trajno stabilnost in trdnost brežine in s tem robnega dela obeh upnikovih nepremičnin in trajno prepreči izgubo trdnosti in stabilnosti ostalega dela obeh upnikovih nepremičnin, pri izbiri in izvedbi teh ukrepov pa mora vzeti v obzir, da med ukrepe, s katerimi se dosežejo prej opisani nameni, sodijo zlasti izvedba berlinske stene, izvedba opornega zidu do višine vrha brežine ali izvedba druge tehnične rešitve, ki zasleduje vse opisane namene.

10. Iz navedenega izvršilnega naslova je torej razvidno, da so ukrepi za ustrezno sanacijo brežine primeroma našteti, a je dokonča izbira izmed več ponujenih ukrepov prepuščena dolžnici. Prav enako je besedilo pravnomočnega sklepa o izvršbi v tej zadevi: dolžnica je torej tista, ki za realizacijo svoje obveznosti, ki temelji na izvršilnem naslovu, izbira ukrep, ki ga bo izvedla. Če pa dolžnica svoje nadomestne nedenarne obveznosti ne izvrši, pa je na podlagi sklepa o izvršbi pooblaščen upnik, da zaupa potrebna dela nekomu drugemu ali da jih izvrši sam (prim. prvi odstavek 225. člena ZIZ). V takem primeru pa je seveda izbira zahtevam izvršilnega naslova ustreznega ukrepa na strani upnika. Kot je razvidno iz predračunov (A 4), ki jih je upnik priložil predlogu za izvršbo, je izbral izgradnjo opornega zidu, kar pomeni, da gre za enega izmed v izvršilnem naslovu primeroma naštetih ustreznih ukrepov za zaščito in utrditev brežine.

GLEDE ODLOGA IZVRŠBE:

11. Po mnenju dolžnice je napačna tudi zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Napačen je zaključek, da ni izkazan pogoj, da dolžnica ne bo pretrpela nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Če bi bila realizirana izvršba na nepremičnini zaradi založitve predujma za izvedbo posega v prostor, ki ga bo treba ponoviti (oporni zid in ves beton podreti in odpeljati material, znova sanirati brežino in jo po potrebi armirati), bi bila škoda nenadomestljiva. Po eni strani zaradi izgube doma, po drugi pa bi bil stran vržen denar za betoniranje, ki bi ga bilo potrebno ponoviti v mejah nujne poti (kot bo določena). Postavlja se vprašanje ali je res treba zaradi škode na gornjih upnikovih zemljiščih res betonirati celotno škarpo. Več gradbenikov je povedalo, da to ni nujno, ampak, da bi zadoščala ureditev brez betoniranja in armaturnih gradbenih posegov, zgolj s koli in mrežo. 12. Tudi v tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, saj izvršba na nepremičnino, ki predstavlja dom, sama po sebi ni nedopustna, niti sama po sebi ne predstavljata nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Dolžnik mora tako v predlogu za odlog navesti tako trditveno kot tudi dokazno podlago, ki izkazuje, da so pri dolžniku podane okoliščine, ki dolžniku trenutno oziroma v obdobju predlaganega odloga izvršbe, onemogočajo, da bi si uredil nov dom drugje. Takih okoliščin pa dolžnica v svojem predlogu ni navajala. Dolžnica se je le sklicevala na vložen predlog za obnovo postopka1, vloženo ustavno pritožbo2 in predlog za odlog, o katerem ob vložitvi njene vloge z dne 21. 11. 2019 še ni bilo odločeno, ob tem pa je samo navedla, da stanovanjska hiša predstavlja njej in njeni družini edini dom in da bi zaradi izvršbe ostala brez njega, s tem pa bi ji nastala nepopravljiva in nenadomestljiva škoda. Zgolj dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Drugih dejavnikov dolžnica ni zatrjevala. Ni zatrjevala ne materialnih, ne socialnih, ne zdravstvenih ali podobnih ovir, ki bi ji trenutno onemogočale, da bi si uredil nov dom drugje.3

13. Zato je tudi odločitev sodišča prve stopnje o predlaganem odlogu izvršbe pravilna. Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.4

14. Navedbe dolžnice o tem, da bi bil denar namenjen realizaciji posega v prostor vržen stran, ker bi bilo potrebno oporni zid podreti in odstraniti beton, potem pa celoten poseg ponoviti na drugi trasi, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj dolžnica takšnih navedb v predlogu za odlog z dne 21. 11. 2019 ni podala, v pritožbi pa ni pojasnila, zakaj teh navedb ni postavila že v predlogu za odlog izvršbe pred sodiščem prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče teh trditev ni upoštevalo niti nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 337. člena ZPP)

15. V pritožbi dolžnica navaja še, da je odločitev o stroških preuranjena. Tudi ta pritožbena trditev ni utemeljena, saj je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tako v delu, ki se nanaša na zavrnitev dolžničinega ugovora, kot v delu, ki se nanaša na zavrnjen predlog za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ naložilo dolžnici, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške

16. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške. (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil zavržen. 2 Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ustavna pritožba zoper sklep VSL II Ip 1632/2019 ni bila sprejeta v obravnavo, ustavna pritožba zoper sodbo VSL I Cp 2911/2017 pa je bila zavržena. 3 VSL Sklep I Ip 1251/2020. 4 H. Jenull v: A. Galič, M. Jan, H. Jenull, Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A) s komentarjem novele in uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 241.