Jedro

Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo obveznost plačila odškodnine v višini 15.210,00 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.09.2009 do plačila (I. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki nosita vsaka svoje (III. točka izreka).

2.Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da sodišče prisojeno odškodnino zniža. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Prisojeno odškodnino primerja z odškodninami, predpisanimi z Zakonom o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in Pravilnikom o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvare zdravja žrtvam kaznivih dejanj. Navaja, da bi bila primerna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 2.500,00 €, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3.000,00 € in za pretrpljeni primarni ter sekundarni strah 5.000,00 €. Meni, da bi skupaj s premoženjsko škodo v višini 210,00 € pravična odškodnina znašala 10.710,00 €. Pojasnjuje, da tožnik izjave, da se naroka ne želi udeležiti, ni podal v zvezi z vabilom na zaslišanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Na naroku dne 21.12.2010, glede katerega je toženec sporočil, da se ga ne namerava udeležiti (izjava list. št. 28), je bilo predvideno toženčevo zaslišanje. Toženec je bil na zaslišanje vabljen (povratnica pripeta list. št. 26), zato je z neudeležbo na naroku izvedbo dokaza s svojim zaslišanjem onemogočil. 5.Ker temelj odškodninske odgovornosti med strankama ni sporen, je sodišče prve stopnje ugotavljalo le obseg nepremoženjske in premoženjske škode ter na podlagi ugotovitev določilo denarno odškodnino. V skladu s 1. odstavkom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) oškodovancu za nepremoženjsko škodo oziroma za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti pripada, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (2. odstavek 179. člena OZ). Na zahtevo oškodovanca prisodi sodišče odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta: načelo individualizacije, ki terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti ter vse ostale okoliščine, ki se odražajo pri oškodovancu; načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena odškodnine primerljivo s primeri iz sodne prakse. Višina je determinirana in limitirana s temi merili. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj in na osnovi tega zakona izdani podzakonski predpisi pri določanju odškodnine niso uporabljivi, ker je zahtevek usmerjen proti storilcu in ne gre za uveljavljanje odškodnine iz proračuna.

6.Pritožbenemu stališču, da primerna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 2.500,00 €, ni mogoče slediti. Ugotovljeno je, da je tožnica zaradi poškodb, ki jih je dobila pri napadu z nožem, trpela hude bolečine dva dni, srednje bolečine osem do deset dni in nato še okrog deset dni lažje bolečine. Občasno bolečine čuti še sedaj, predvsem pri dolgotrajnih fizičnih aktivnostih z desno roko. Tožnica je izpovedala, da tako hudih bolečin v življenju še ni trpela ter da jo desna roka še sedaj boli. Nevšečnosti med zdravljenjem so podrobno opisane na šesti strani izpodbijane sodbe. Po tožnici opisane in z izvedeniškim mnenjem objektivizirane telesne bolečine in nevšečnosti opravičujejo odmero denarne odškodnine v višini 3.000,00 €.

7.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o pretiranosti odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je moč stiska prstov tožničine desne roke zmanjšana za približno 20 % ter da v prstih nima prave moči. Tožnica je izpovedala, da sedaj težje kot pred poškodbo opravlja delo trgovinske poslovodje ter da se ne more več ukvarjati s sproščujočimi deli (šivanje, pletenje,…). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica zaradi tega duševno trpi. Ustrezno je upoštevalo, da gre za mlado osebo, ki je bila ob škodnem dogodku stara 38 let. Tudi pritožbeno sodišče, enako kot prvostopenjsko, ocenjuje, da je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 5.000,00 € primerna in pravična.

8.Pritožbeno sodišče nima pomislekov niti v odločitev sodišča prve stopnje, da tožeči stranki za pretrpljeni primarni in sekundarni strah pripada denarna odškodnina v višini 7.000,00 €. Poškodbe so bile prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve tožnica ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah). Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je primarni strah doživljala do pregleda in oskrbe v bolnišnici. Ta smrtni strah je po dogodku izzvenel, ostal pa intenziven in trajen strah pred napadalcem. V svoji izpovedbi je tožnica pojasnila, da jo zaradi dogodka tlačijo more, ob pogledu na kuhinjske nože ali ob gledanju nasilnih prizorov na televiziji doživlja napade panike ter se še vedno boji določenih prostorov in situacij. Tožnica je utrpela je tudi strah za izid zdravljenja. Denarna odškodnina za strah v znesku 7.000,00 € sicer spada med višje odškodnine, ki so bile dosojene v za tovrstno škodo, vendar dejanski stan odmero take odškodnine opravičuje, ker tudi ugotovljeni strah odstopa od neprijetnih čustvenih doživljajev, ki so jih doživeli drugi oškodovanci.

9.Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. člena ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).