- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2254/94
ECLI:SI:VSLJ:1995:II.CP.2254.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Bistvena kršitev določb nepravdnega postopkaSodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za udeležbo pritožnika, kar je predstavljalo bistveno kršitev postopka.
- Pravni interes pritožnikaPritožnik je trdil, da je njegov pravni interes prizadet, kar je sodišče prve stopnje spregledalo.
- Udeležba v nepravdnem postopkuPritožnik je večkrat prijavil udeležbo, a sodišče o tem ni odločilo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za udeležbo, je bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje uredilo mejo med parc.
št. 1600 k.o. S., last J.L.in parc. št. 1703/1, 1703/4 in 1702/3 k.o. S., pri čemer gre za določitev meje med zemljiščem, na katerem je lastninska pravica in javno potjo.
Proti sklepu se pritožuje F.S. kot uporabnik javne poti. Navaja, da pritožbo vlaga zaradi popolne brezbrižnosti Občine T. kot tudi zaradi neresnega dela javnega pravobranilca v N., ki se naroka 5.9.1994 na kraju samem ni udeležil, čeprav je bil s problemom nerešene javne poti v vasi M. seznanjen. Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa. V pritožbi podrobno navaja okoliščine v zvezi z uporabo javne poti in v zvezi z ureditvijo meje ter med drugim tudi navaja, da je sodišču v oktobru 1993 posredoval vlogo, v kateri je predlagal, da se na odmero povabi tudi uporabnike poti, pa sodišče na vlogo sploh ni odgovorilo.
Tudi 19.9.1994 je bila posredovana intervencija, na katero sodišče tako kot na predhodno vlogo sploh ni odgovorilo, čeprav v Zakonu o nepravdnem postopku - ZNP - jasno piše, da ves čas postopka lahko prijavi udeležbo vsak, kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik sicer ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, vendar je očitno sodišče prve stopnje ocenilo, da je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva (glej čl. 30/1 ZNP). Ko je torej pritožbeno sodišče njegovo pritožbo obravnavalo, je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka po čl. 354/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 37 in 20 ZNP, ker ni odločilo o udeležbi, ki jo je pritožnik prijavil. Po čl. 19/1 ZNP je med drugim udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 20. čl. istega zakona določa, da kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Sodišče mora o tem obvestiti druge udeležence in jim določiti rok, v katerem se lahko izjavijo o udeležbi. Dejansko je pritožnik udeležbo prijavil že z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 26.10.1993 in je na list. št. 6, ponovno pa je to storil z vlogo dne 30.9.1994 na list. št. 22. Sodišče prve stopnje o njegovih vlogah ni odločalo. Opustitev, ki jo je sodišče prve stopnje storilo zato, ker pritožnika ni štelo za udeleženca, bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa o ureditvi meje. Zato ima ta opustitev pomen relativne bistvene kršitve določb postopka.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti postopek po čl. 20 cit. zakona, razpisati nov narok in nato o stvari ponovno odločiti. Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilih čl. 369/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 37. ZNP.