Jedro

Trditev tožeče stranke, da naj bi bilo okrožno sodišče nadrejeno sodišče okrajnemu sodišču, ne morejo izpodbiti videza objektivne nepristranskosti Okrajnega sodišča v Murski Soboti, v katerega dvomi tožeča stranka. Sodniki sodišč sodijo na podlagi Ustave in zakona in so v tem pogledu neodvisni in samostojni. V primeru nezadovoljstva katere od pravdnih strank z odločitvijo pa so na razpolago ustrezna pravna sredstva na pristojna pritožbena sodišča, kot tudi izredna pravna sredstva na Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče pri sojenju tudi ni nadrejeno okrajnemu sodišču – vsako od teh sodišč odloča v okviru svojih pristojnosti, pravna sredstva pa z odločitvijo nezadovoljna stranka vloži na višje sodišče. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti je v teku pravdna zadeva tožeče stranke zoper toženo stranko zaradi plačila odškodnine. Tožeča stranka v tožbi in v pritožbi z dne 11. 4. 2022 med drugim predlaga tudi prenos pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Murski Soboti na sodišče v Mariboru ali na sodišče na Ptuju. Poudarja, da sodišče v Murski Soboti ne more pravno veljavno in objektivno odločati o njeni tožbi. Okrajno sodišče v Murski Soboti se nahaja v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Murski Soboti, slednje pa je nadrejeno okrajnemu sodišču oziroma okrajno sodišče spada pod njegov nadzor. Odločitev sodišča, da bi sodišče, glede katerega tožeča stranka navaja, da naj bi bilo ravnanje protipravno, odločalo o tem, ali je bilo ravnanje istega sodišča dejansko protipravno, predstavlja kršitev člena 6/1 Evropske konvencije o človekovih pravicah in tudi 23. člena Ustave RS – pravice do poštenega sodnega postopka in pravice do nepristranskega sojenja. Zato bi moralo sodišče v zadevi določiti okrajno sodišče, ki je zunaj krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je v tej smeri že sprejela odločitev, enako pa tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (na primer sklep VS RS I R 12/2021 z dne 3. 3. 2020).

2. Vlogo tožeče stranke je Okrajno sodišče v Murski Soboti v skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) poslalo Vrhovnemu sodišču v pristojno odločanje.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med slednje spada tudi v vlogi zatrjevan videz objektivne nepristranosti sodišča. 5. Razlogi, na katere tožeča stranka opira predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, pa niso tisti, ki jih predvideva 67. člen ZPP. Res se Okrajno sodišče v Murski Soboti nahaja na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki naj bi po navedbah iz tožbe kršilo določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) in da se sodišči nahajata v isti stavbi. Te okoliščine in trditev tožeče stranke, da naj bi bilo okrožno sodišče nadrejeno sodišče okrajnemu sodišču, pa ne morejo izpodbiti videza objektivne nepristranskosti Okrajnega sodišča v Murski Soboti, v katerega dvomi tožeča stranka. Sodniki sodišč sodijo na podlagi Ustave in zakona in so v tem pogledu neodvisni in samostojni. V primeru nezadovoljstva katere od pravdnih strank z odločitvijo pa so na razpolago ustrezna pravna sredstva na pristojna pritožbena sodišča, kot tudi izredna pravna sredstva na Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče pri sojenju tudi ni nadrejeno okrajnemu sodišču – vsako od teh sodišč odloča v okviru svojih pristojnosti, pravna sredstva pa z odločitvijo nezadovoljna stranka vloži na višje sodišče. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se okoliščina, da je okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča, nanaša samo na nekatere vidike organizacijskega poslovanja sodišča, glede bistvenega, glede sojenja, pa sta obe sodišči popolnoma samostojni in neodvisni, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča.1

6. Sklicevanje tožeče stranke na sodno prakso ESČP kot tudi na sklep Vrhovnega sodišče ni utemeljeno. Glede sodne prakse ESČP tožeča stranka niti ne navede kakšne od odločb tega sodišča, ki bi potrjevala utemeljenost njenih trditev, cit. sklep Vrhovnega sodišča pa se nanaša na s to zadevo neprimerljivo situacijo.2

7. Vrhovno sodišče je ob povedanem predlog zavrnilo (67. člen ZPP).

1 Primerjaj sklep VSRS I R 26/2012 z dne 9.2.2012 in Sklep VSRS I R 34/2018 z dne 15.3.2018. 2 V cit. zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo drugačne razloge za prenos krajevne pristojnosti. Oprlo se je na dejanske ugotovitve, da je bila na sodišču, ki bi odločalo o tožnikovi tožbi zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnice, ta zaposlena.