Jedro

Ob pravilni razlagi drugega odstavka 70. člena ZNP-1 se stroški postopka, ki se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, krijejo iz sredstev sodišča ne le takrat, ko oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ampak tudi takrat, ko osebi po plačilu stroškov postopka njena sredstva ne bi več zadoščala za lastno preživljanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Stroški tega postopka v višini 482,00 EUR se krijejo iz sredstev sodišča.“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora nasprotni udeleženec nositi stroške postopka v višini 482,00 EUR, ki jih mora v petnajstih dneh plačati na račun sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila skrbnica nasprotnega udeleženca. Navaja, da nasprotni udeleženec stroškov ne more plačati. Prejema le pokojnino v višini 522,00 EUR, kar porabi za mesečne stroške, prehrano in osnovne potrebe. Kupnino v višini 1.600,00 EUR za prodano nepremičnino v k.o. ... je prejel že poleti 2020 in jo namenil za poplačilo limita pri dveh bankah. Zdaj na svojem računu nima nobenih sredstev. Pritožnica poudarja, da je s postavitvijo pod skrbništvo želela moža obvarovati pred dolgovi. Če bo moral plačati stroške postopka, bo imel znova odprte dolgove, zato prosi, naj ga sodišče tega plačila oprosti.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje, potem ko je nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo, pri odločanju o stroških postopka napačno uporabilo prosti preudarek, na katerega napotuje določilo prvega odstavka 70. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Preveliko težo je namreč pripisalo dejstvu, da se je postopek vodil v korist nasprotnega udeleženca, napačno pa je ovrednotilo tudi podatke o njegovih gmotnih razmerah.

6. Temeljni cilj postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je varovanje njene osebnosti, njenih interesov in posledično interesov tretjih oseb. Kadar oseba zaradi določenih okoliščin ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi, je njeno varstvo brez dvoma tudi v javnem interesu. Nepravično do nasprotnega udeleženca bi bilo torej, če bi moral sam kriti stroške postopka.

7. Glede na pritožbene trditve, ki jim predlagatelj ni oporekal, je očitno, da nasprotni udeleženec plačila stroškov ne zmore. Res je lastnik stanovanja, v katerem živi, vendar drugih koristi od tega premoženja nima. Preživlja se s sorazmerno nizko pokojnino, ki komajda krije njegove potrebe. Drugih dohodkov nima. S prejeto kupnino za svoj solastninski delež nepremičnin v k.o. ... pa je nasprotni udeleženec poravnal svoje dolgove, zato z zneskom 1.600,00 EUR, ki ga izpostavlja izpodbijani sklep, več ne razpolaga.

8. Po navedenem je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom stroškovno breme neupravičeno prevalilo na nasprotnega udeleženca. Ob pravilni razlagi drugega odstavka 70. člena ZNP-1 se stroški postopka, ki se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, krijejo iz sredstev sodišča ne le takrat, ko oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ampak tudi takrat, ko osebi po plačilu stroškov postopka njena sredstva ne bi več zadoščala za lastno preživljanje. Stališče, da s plačilom stroškov postopka v tovrstnih primerih ne sme biti ogroženo socialno stanje osebe, ki je bila postavljena pod skrbništvo, pa je tudi splošno sprejeto v sodni praksi.1

9. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi skrbnice ter izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 101/2022 z dne 25. 1. 2022; enako sklep istega sodišča II Cp 2243/2019 z dne 5. 5. 2020.