Jedro

Povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, je obsojenkina dolžnost, ki izhaja iz pravnomočne sodbe, in ni okoliščina, ki bi jo bilo mogoče upoštevati pri odločanju o zahtevi za izredno omilitev kazni.

Izrek

I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.

II. Obsojenko se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Obsojeni M.Š. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 1624/2006 z dne 9.2.2007, na podlagi 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izrečena enotna kazen deset let in dva meseca zapora. S to sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani v odločbi o kazni spremenilo pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Ks 282/2005 z dne 6.5.2005, s katero je bila obsojenki izrečena kazen sedem let in pet mesecev zapora ter pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 50/2002 z dne 1.4.2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp1320/2005 z dne 27.9.2006, s katero je bila obsojenki izrečena kazen dve leti in enajst mesecev zapora.

2. Obsojenka je dne 23.1.2009 in dne 10.4.2009 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila vlogi naslovljeni „Prošnja za izredno omilitev kazni“, ki ju je sodišče obravnavalo kot eno zahtevo za izredno omilitev kazni. V omenjenih zahtevah za izredno omilitev kazni navaja, da jo njena otroka potrebujeta, da ima mož psihične težave zaradi katerih je vse več odsoten z dela, zato se jim je poslabšal finančni položaj, da je oškodovancem poravnala del premoženjske škode v znesku 75.000 EUR, da je med prestajanjem kazni zbolela, zato lahko v zavodu dela le štiri ure dnevno in prejema le 25 EUR mesečne nagrade, da je prestala že tri četrtine kazni ter da spoštuje hišni red.

3. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena ZKP) in predlog vrhovnega državnega tožilca mag. A.F. (peti odstavek 419. člena ZKP) sta bila vročena obsojenki, ki je v podani izjavi vztrajala pri svojih navedbah ter izrazila nestrinjanje z zdravniškim poročilom zavodskega zdravnika.

B.

4. Po določbi 417. člena ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je obravnavano izredno pravno sredstvo že druga obsojenkina zahteva za izredno omilitev kazni. Prvo obsojenkino zahtevo za izredno omilitev kazni je Vrhovno sodišče zavrnilo s sklepom IX Ips 100/2007 z dne 6.12.2007. 6. Vrhovno sodišče je že v zgoraj navedeni odločbi pojasnilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani vedelo, da je obsojenka mati dveh otrok, torej ji je bila kazen izrečena ob upoštevanju dolžnosti varstva, vzgoje in preživljanja otrok, poleg tega pa ta obveznost glede njene hčere, že v času odločanja o prvi zahtevi za izredno omilitev kazni, ni več obstajala, saj je bila hči že takrat stara 24 let, poročena in je živela z možem. Glede na navedeno obsojenkine navedbe v zahtevi za izredno omilitev kazni, da jo njena otroka potrebujeta, ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za izredno omilitev kazni.

7. Poročilo zavodskega zdravnika z dne 27.7.2009 ter zdravniško mnenje psihiatrinje z istega dne potrjujeta navedbe obsojenke, da ima psihične težave ter številne druge somatske bolezni (bronhialna astma, alergija na pelode limfom vratnih bezgavk, povišan krvni tlak, hernia), ki se slabšajo. Obsojenka je že v prvi zahtevi za izredno omilitev kazni, o kateri je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom z dne 6.12.2007, navajala poslabšanje zdravstvenega stanja med prestajanjem kazni. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tudi v obravnavani zahtevi opisano poslabšanje zdravstvenega stanja obsojenke ni takšne narave, da bi opravičevalo izredno omilitev kazni. Poleg tega je obsojenki zdravstvena oskrba zagotovljena med prestajanjem zaporne kazni, kar nenazadnje dokazuje obsežna zdravstvena dokumentacija, ki jo je obsojenka priložila izjavi o predlogu vrhovnega državnega tožilca z dne 14.9.2009, iz katere je razvidno, da ji je bilo v zadnjem času omogočeno opraviti številne medicinske preiskave in preglede pri zdravnikih specialistih. Izredne omilitve kazni prav tako ne opravičuje poslabšanje psihičnega stanja obsojenkinega moža, ki je zbolel za depresijo in s tem povezano poslabšanje finančnega stanja njene družine.

8. Obsojenka v zahtevi za izredno omilitev kazni navaja, da je oškodovancem vrnila del materialne škode v višini 75.000 EUR, ker je sodišče na dražbi prodalo njeno nepremičnino. Povrnitev škode, ki jo je povzročila s kaznivimi dejanji, je obsojenkina dolžnost, ki izhaja iz pravnomočne sodbe, s katero so bili oškodovancem priznani njihovi premoženjskopravni zahtevki in ni okoliščina, ki bi jo bilo mogoče upoštevati pri odločanju o tem izrednem pravnem sredstvu.

9. Obnašanja obsojenke v zvezi s prestajanjem kazni zapora (prestajanje kazni na odprtem režimu, spoštovanje hišnega in dnevnega reda zavoda, delo v zavodski delavnici) za izredno omilitev kazni ni mogoče upoštevati, ta okoliščina se po zakonu (88. člen KZ-1) upošteva pri presoji, ali naj se obsojenka pogojno odpusti.

10. Ob ugotovitvi, da pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče zahtevo obsojene M.Š. za izredno omilitev kazni v skladu s šestim odstavkom 419. člena ZKP zavrnilo.

11. Obsojenka je na prestajanju dolgoletne zaporne kazni in brez premoženja, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98.a členom ZKP oprostilo plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, to je plačila sodne takse.