Jedro

Brezposelnosti ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne pomoči v smislu petega odstavka 11. člena ZST-1.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

II. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo, da se predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrne, v II. točki izreka pa je odločilo, da se ugovoru tožnice zoper plačilni nalog z dne 10.1.2012 ugodi in se plačilni nalog razveljavi.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje (I. in II. točko izreka) je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni tako, da jo oprosti plačila sodnih taks. Glede odločitve sodišča prve stopnje iz I. točke izreka navaja, da je nepravilna in nezakonita, ker nima materialnopravne podlage v Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Brezposelnost, ki je ni mogoče dokazovati, lahko pa jo sodišče preveri po uradni dolžnosti, je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona. Ker je brezposelna in ne prejema socialne podpore ter nima prihodkov, se v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1 njeno premoženjsko stanje in stanje na bančnem računu ne preverjata po uradni dolžnosti in ga sama tudi ni dolžna dokazovati. Glede odločitve sodišča prve stopnje iz II. točke izreka navaja, da nima materialnopravne podlage v ZST-1. Ugovor zoper plačilni nalog je vložila iz razloga, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopku odločanja o sodnih taksah sodna taksa ne plača. Ker je bil plačilni nalog razveljavljen že z vložitvijo ugovora, ga ni mogoče ponovno razveljaviti. Glede pravnega pouka izpodbijanega sklepa navaja, da je nezakonit, ker zoper sklep, s katerim se predlogu stranke ugodi, ni pritožbe, in ker ni mogoče ugoditi ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki je ni treba plačati. Zaradi očitne pristranskosti predlaga izločitev sodnice.

3. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka ni utemeljena.

4. Zakonska določba, ki predvidena pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (prvi in drugi odstavek 11. člena ZST-1), je hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga.

5. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je pravni pouk izpodbijanega sklepa nezakonit, saj v obravnavanem primeru ni podana procesna situacija, ki jo obravnava šesti odstavek 12. člena ZST-1. 6. Tožnica napačno razlaga peti odstavek 11. člena ZST-1. Premoženjsko stanje se v tem primeru ne ugotavlja in posledično v primeru dvoma tudi ne preverja po uradni dolžnosti (na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1) le tedaj, če stranka prejema denarno socialno pomoč, za kar pa v tožničinem primeru ne gre, saj tožnica še v pritožbi navaja, da denarne socialne pomoči ne prejema. Brezposelnosti ni mogoče enačiti s prejemanjem denarne pomoči v smislu petega odstavka 11. člena ZST-1, tudi sicer pa po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnica ni brezposelna, temveč samozaposlena.

7. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnica v obdobju od avgusta 2011 do novembra 2011 na bančni račun prejela skupno 107.343,64 EUR, je edina družbenica v avgustu 2011 ustanovljene gospodarske družbe T., d.o.o., z osnovnim kapitalom 7.500 EUR, lastnica stanovanja, v katerem živi, in osebnega vozila. Glede pravilnosti teh ugotovitev pritožbeno sodišče spričo pavšalnosti pritožbenih navedb v tej smeri nima nobenega pomisleka. Strinja pa se tudi z oceno materialne ogroženosti tožnice, kot jo je podalo sodišče prve stopnje. Okoliščina, da je tožnica edina družbenica pravne osebe, predvsem pa njeni visoki prihodki, predlagane taksne oprostitve ne opravičujejo. Kot je to v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, je institut taksne oprostitve namenjen premoženjsko najšibkejšim posameznikom, med katere pa tožnica zagotovo ne sodi. Ker premoženjsko in finančno stanje tožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljuje taksne oprostitve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.

8. Pritožbeni razlogi tako niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu s drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka ni dovoljena.

10. Pravni interes pritožnika za pritožbo je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, pritožba ni dovoljena in jo sodišče zavrže (četrti odstavek 343. člena ZPP). V II. točki izreka je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožnice zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 4.1.2012 in plačilni nalog razveljavilo. Glede na takšno odločitev sodišča prve stopnje tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Pritožbo tožnice zoper sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka je zato pritožbeno sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

11. Okoliščina, da o zahtevi za izločitev sodnice iz izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP še ni bilo odločeno, ne predstavlja ovire za reševanje pritožbe.