Jedro

Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. Nobena stranka tudi ni zahtevala izvedbe naroka, zgolj dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika tožene stranke) namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP, saj ni nujno, da bi sodišče takemu dokaznemu predlogu ugodilo. Glede na to so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka, saj med strankama, glede na priznanje dejstev, dejansko stanje ni bilo sporno in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 2504/2017 z dne 24. 3. 2017 v celoti veljavi v 1. odstavku izreka (I. odstavek izreka), v 3. odstavku izreka pa za znesek 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2017 dalje do plačila (II. odstavek izreka). Navedeni sklep o izvršbi je v 3. odstavku izreka razveljavilo za znesek 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2017 dalje do plačila in v tem delu stroškovni zahtevek zavrnilo (III. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, tožeča stranka pa ni podala konkretiziranih nasprotnih trditev in dokazov. Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, pa se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Nobena stranka tudi ni zahtevala izvedbe naroka, zgolj dokazni predlog za zaslišanje (zakonitega zastopnika tožene stranke) namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP, saj ni nujno, da bi sodišče takemu dokaznemu predlogu ugodilo. Glede na to so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka, saj med strankama, glede na priznanje dejstev, dejansko stanje ni bilo sporno in tudi ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek 454. člena ZPP). Pritožbeno sodišče dodaja še, da mora tudi sicer vsaka stranka v postopku v sporih majhne vrednosti vsa relevantna dejstva navesti v (največ) dveh pripravljalnih vlogah (452. člena ZPP). Ker tožena stranka tega ni storila, tudi na eventualnem naroku za glavno obravnavo ne bi mogla podati novih trditev in predlagati dokazov, saj bi bila z njimi prekludirana. Glede na vse navedeno pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

8. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe sicer razloga za neizvedbo naroka ni navedlo, kar predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki pa ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti, pa tudi sicer po oceni pritožbenega sodišča, iz zgoraj navedenih razlogov, ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.