Jedro

Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve, še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi stečajnega dolžnika z dne 19. 2. 2014 in izpodbijani sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem z dne 4. 2. 2014 spremenilo tako, da je predlog upravitelja za izdajo soglasja k najemni pogodbi z dne 1. 1. 2014 ter za ustanovitev predkupne pravice v korist najemnika zavrnilo. Zavrglo je pritožbo pritožnikov T. Š. in Ž. Š. zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem z dne 4. 2. 2014. 2. Zoper sklep sta se pritožila pritožnika s po vsebini enakima pritožbama, oba iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče 4. 2. 2014 (zap. št. 160) izdalo sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, s katerim je upravitelju izdalo soglasje za oddajo v najem nepremičnin parc. št. 463/37, 463/36, 463/35 in 463/38 vse k. o. X za mesečno najemnino v višini 1.200,00 EUR in za obdobje šestih mesecev. Nadalje je upravitelju izdalo soglasje za ustanovitev predkupne pravice na omenjenih nepremičninah v korist najemnika D. P. 5. Na pritožbo dolžnika je sodišče svojo odločitev spremenilo, po prepričanju višjega sodišča pravilno. Zmotni sta pritožbeni navedbi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki določa, da je za upravljanje stečajne mase, ki obsega tudi oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, potrebno soglasje sodišča (1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP). Po stališču pritožnikov predmetna pogodba pomeni oddajanje v podnajem, za kar po določbi 322. člena ZFPPIPP ni potrebno soglasje sodišča. Ne samo, da tako stališče ni pravilno, višje sodišče ugotavlja, da pogodba, ki je priloga predloga upravitelja za izdajo soglasja (z dne 1. 1. 2014; zap. št. 156), ni pogodba o podnajemu temveč je najemna pogodba, kar jasno izhaja ne samo iz njenega naziva temveč tudi iz njene vsebine. Gre za pogodbo, ki je sklenjena med dolžnikom in najemnikom D. P.. S tem tudi odpade pritožbeni argument, da naj bi dal stečajni upravitelj soglasje za oddajo v podnajem. Višje sodišče se odgrajuje od razpravljanja v zvezi z namenom predmetnih prostorov, ki so namenjeni pekarski dejavnosti, v zvezi z dejstvom, da naj bi bil najemnik nepremičnin odvetnik. Ta dejstva po prepričanju višjega sodišča, glede na sedanje stanje zadeve, niso pravno pomembna.

6. Potrebno je namreč upoštevati nosilni argument sodišča prve stopnje, ki ga višje sodišče v celoti sprejema kot pravilnega. V zvezi s predmetnimi nepremičninami je potrebno upoštevati najemno pogodbo, ki jo je dolžnik pred začetkom stečajnega postopka sklenil s PE. d. o. o., ki je te prostore nadalje oddala v podnajem družbi PR., d. o. o.. Tudi pritožbeno niso izpodbijane navedbe upravitelja, ki je šele v odgovoru na pritožbo zoper spremenjeni sklep pojasnil, da najemnik teh poslovnih prostorov ni PR. d. o. o. temveč PE. d. o. o. Če je temu tako, in iz stečajne zadeve drugačnega dejanskega stanja ni moč ugotoviti, kot to pravilno opozarja sodišče prve stopnje, še vedno traja pogodbeno najemno razmerje, ki še ni odpovedano (prim. 248. člen ZFPPIPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve (!), še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana. V tem primeru bi prišlo do dvakratnega najema iste stvari, kar pa ni dopustno. S tem je višje sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe. Navedbe, ki se nanašajo na medijski vidik zadeve, niso pomembne za odločitev sodišča. 7. Pritožbi nista utemeljeni in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbi zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.