Jedro

Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, katere so bile tiste okoliščine zaradi katerega je štelo, da gre za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Štelo je, da je šlo za zapletenost in kompleksnost preučevane zadeve, tožnik je utrpel več poškodb pri delu, upoštevati je bilo potrebno obsežnost dokumentacije, naravo poklica tožnika in potrebo po študiju tuje strokovne literature. Pritožbeno sodišče sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da gre v predmetni zadevi za izdelavo zelo zahtevnega izvida in mnenja iz razlogov, ki jih je navedlo prvostopenjsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodnemu izvedencu stroške za podano izvedensko delo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Ne strinja se glede priznanja nagrade za izdelavo zelo zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja. Meni, da bi sodišče moralo za pisno izvedensko mnenje sodnemu izvedencu priznati največ 276,00 EUR nagrade za izdelavo pisnega zahtevnega izvedenskega mnenja in ne 414,00 EUR za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Da se lahko prizna nagrada za zelo zahtevno mnenje je potrebno, da mnenje obsega obsežne analize in preiskave, dodatno poglobljen študij, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. Izvedensko mnenje z dne 3. 1. 2017 ne odstopa od povprečja, ne po težavnosti in strokovnosti. Meni, da izvedenec kljub temu, da je citiral tujo literaturo, ni izkazal potrebe po uporabi te literature. Ni bila tudi potrebna nadpovprečna angažiranost sodnega izvedenca. Gre za povsem standardna vprašanja, izvedensko mnenje tudi ne odstopa od primerov ostalih pisnih izvedenskih mnenj in tako ni razlogov, da bi se izvedencu priznala nagrada za zelo zahtevno izvedensko mnenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je prvostopenjsko sodišče pravilno ovrednotilo težo pisnega izvedenskega mnenja.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v določbi prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami). Ta določa, da za pisno izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za manj zahtevno mnenje 184,00 EUR, za zahtevno mnenje 276,00 EUR, za zelo zahtevno mnenje 414,00 EUR in za izjemno zahtevno mnenje 459,00 EUR. Pri tem četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve.

7. Prvostopenjsko sodišče je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa posebej obrazložilo, katere so bile tiste okoliščine zaradi katerega je štelo, da gre za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Sodišče je štelo, da je šlo za zapletenost in kompleksnost preučevane zadeve, tožnik je utrpel več poškodb pri delu, upoštevati je bilo potrebno obsežnost dokumentacije, naravo poklica tožnika in potrebo po študiju tuje strokovne literature.

8. Pritožbeno sodišče sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da gre v predmetni zadevi za izdelavo zelo zahtevnega izvida in mnenja iz razlogov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče, ti razlogi pa imajo svojo podlago tudi v Pravilniku (četrti odstavek 47. člena). Da bi izvedenec odgovoril na zastavljena vprašanja prvostopenjskega sodišča postavljenih v sklepu z dne 19. 10. 2016 je moral preučiti obsežno dokumentacijo, tožnik je utrpel več poškodb pri delu, narava njegovega poklica je opravljanje dela na kmetiji, prav tako ne gre zgolj za citiranje tuje literature, temveč tudi za uporabo te literature pri samem podajanju izvedenskega mnenja. Tako je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je v tem primeru izvedenec upravičen do priznanja nagrade za zelo zahtevno izvedensko mnenje, pravilna.

9. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbi tožene stranke in jo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.