Jedro

Organ za BPP je utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo tožbe, saj s predloženimi listinami izkazuje le, da zoper njega poteka več izvršilnih postopkov zaradi neplačanih računov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper A. zaradi neupravičenega prekomernega zaračunavanja odvoza odpadkov, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev vseh stroškov postopka. V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo tožnika za dodelitev navedene BPP in ga glede na ugotovljene pomanjkljivosti vloge pozval na njeno dopolnitev z navedbo razlogov za vložitev tožbe zoper A., pravno podlago za vložitev tožbe in višino tožbenega zahtevka in na predložitev ustreznih listin. Tožnik je v odgovoru na poziv pojasnil, da višina njegovega tožbenega zahtevka znaša 4.029,14 EUR, razlog je neupravičeno prekomerno zaračunavanje storitve odvoza, njegove tožbe pa so bile zaradi pomanjkanja pravnega znanja zavrnjene oziroma zavržene. Predložil je tudi listine. Organ je glede na pojasnilo tožnika in predložene listine ugotovil, da zoper tožnika poteka več izvršilnih postopkov, kjer kot upnik nastopa družba A., kar pa po njegovi oceni ne izkazuje, da je družba A. tožniku neupravičeno prekomerno zaračunavala odvoz odpadkov. Organ je zato zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je njegovo prošnjo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil, brez da bi ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj po ZBPP.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da ne razume, zakaj je organ njegovo prošnjo zavrnil, saj je navedel razlog za vložitev tožbe, predložil pa je tudi vse potrebne listine. A. je pri zaračunavanju ravnal diskriminatorno. Npr. njemu, ki je sam v gospodinjstvu, je A. zaračunal od 0,64 m3 do 0,8 m3 na mesec, sosedu, ki je tudi sam v gospodinjstvu, pa 0,21 m3. Drugemu sosedu se odvoza sploh ni zaračunalo. Sedaj je znesek bistveno nižji, zato račune tudi plačuje. Vsi izvršilni postopki potekajo, ker tožnik meni, da mu je bila ta storitev neupravičeno prekomerno zaračunana. Priložil je račune za primerjavo, iz katerih je razvidno, da je sosed plačal 4,01 EUR, sam pa 11,96 EUR. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in izda sodbo, s katero se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Prosil je tudi za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka. Po pozivu sodišča na popravo tožbe je še dodal, da je treba upoštevati še 12. člen Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

3. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper A. zaradi neupravičenega prekomernega zaračunavanja odvoza odpadkov, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev vseh stroškov postopka.

6. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena z na zakonu temelječimi razlogi, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

7. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale (tretji odstavek).

8. Kot že navedeno zgoraj, je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper A. zaradi neupravičenega prekomernega zaračunavanja odvoza odpadkov. Po pozivu organa na dopolnitev prošnje (z navedbo višine tožbenega zahtevka, razlogi za vložitev tožbe in pravno podlago za vložitev tožbe, hkrati z listinami) je tožnik poleg navedbe višine tožbenega zahtevka (4.029,14 EUR) kot razlog za vložitev tožbe navedel ''neupravičeno prekomerno zaračunavanje storitve odvoza odpadkov'', zraven pa priložil še listine, ki izkazujejo njegov dolg do upnika A. v sodni izterjavi (sklepi o izvršbi, izdani na podlagi verodostojne listine, upnika A.). Glede na povedano je tako tudi po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo take tožbe, saj s predloženimi listinami tožnik izkazuje le, da zoper njega poteka več izvršilnih postopkov, kjer kot upnik nastopa A., zaradi neplačanih računov. Tožnikov ugovor, da je svojo prošnjo dopolnil kot zahtevano, torej ne drži. 9. Tožnik v tožbi odločitvi še dodatno nasprotuje z opravo primerjave med zaračunavanjem odvoza odpadkov v njegovem gospodinjstvu in v gospodinjstvu njegovega soseda ter se sklicuje še na 12. člen Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba o MEDO). Po tej določbi cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. Tudi s temi navedbami tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti. Uvodoma že zato ne, ker je tožnik te navedbe podal šele v tožbi, ne pa med upravnim postopkom, pri čemer sedaj v tožbi ni pojasnil, zakaj teh dejstev (in dokazov) ni navedel že med postopkom, zaradi česar gre za nova dejstva in nove dokaze, ki so nedopustna tožbena novota (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Ne glede na povedano, pa sodišče še dodaja, da zgolj s samo primerjavo višine računov, izdanih za isto storitev (odvoz odpadkov) dvema različnima osebama (med katerima je ena oseba tožnik), brez konkretne utemeljitve (z dejanskimi razlogi), zakaj je po mnenju tožnika takšen način zaračunavanja napačen oziroma neupravičen glede na citirano Uredbo o MEDO, tožnik ne izkazuje, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh. Enako pa velja tudi glede izdanih sklepov o izvršbi, saj iz njih izhaja le to, da tožnik izdanih računov ni plačal, ne pa, da so bili neupravičeno izdani.

10. Sodišče je zato glede na povedano tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Po 10. členu Zakona o sodnih taksah se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Drugi stroški postopka pa v tem upravnem sporu niso nastali.