Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je razlaga Upravnega sodišča, da se odsvojitev nepremičnine po pogodbi o preužitku šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala, zakonita in skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije?
2. Ali je razlaga, da se v zvezi z izračunom davčne osnove za odmero kapitalskega dobička po pogodbi o preužitku kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi upošteva vrednost nepremičnine, kot je določena v pogodbi o preužitku, ali njena tržna vrednost, skladna s 33. členom Ustave Republike Slovenije?
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je razlaga Upravnega sodišča, da se odsvojitev nepremičnine po pogodbi o preužitku šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala, zakonita in skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije?
2. Ali je razlaga, da se v zvezi z izračunom davčne osnove za odmero kapitalskega dobička po pogodbi o preužitku kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi upošteva vrednost nepremičnine, kot je določena v pogodbi o preužitku, ali njena tržna vrednost, skladna s 33. členom Ustave Republike Slovenije?
1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 42152-1856/2013-3 (08-333-02) z dne 30. 4. 2015, s katero je bila tožnici odmerjena in v plačilo naložena dohodnina od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin v znesku 43.550,00 EUR. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, nesuspenzivnosti pritožbe ter stroških postopka. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-05-117/2017-5 z dne 26. 7. 2018, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Upravno sodišče je pritrdilo stališču davčnega organa tožene stranke, da je tožnica z odsvojitvijo nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku ustvarila dobiček, ki je kot dohodek iz kapitala obdavčljiv po določbi 92. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Sklicevanje tožnice na določbo 2. točke 95. člena ZDoh-2, ki določa, da se za odsvojitev kapitala ne šteje odsvojitev nepremičnine na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti, ni utemeljeno. Ker gre za zakonsko izjemo od načelne obdavčitve vseh dohodkov fizične osebe, je to določbo treba razlagati restriktivno. Razlikovanje pri obdavčitvi med pogodbami dednega prava je utemeljeno, saj lastninska pravica na prevzemnika po pogodbi o preužitku preide že takoj ob sklenitvi pogodbe, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa šele ob smrti preživljalca. Iz tega razloga tudi ne gre za kršitev načela enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Civilnopravne podobnosti oziroma razlike med pogodbami dednega prava na področju obdavčitve niso relevantne. Po presoji sodišča je davčni organ tožene stranke kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi na podlagi 99. člena ZDoh-2 utemeljeno upošteval vrednost, ki sta jo pogodbeni stranki navedli v pogodbi o preužitku.
3. Tožnica je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da revizijo dopusti zaradi več medsebojno povezanih pravnih vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in s pomenom za razvoj sodne prakse. Trdi tudi, da prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi še ni.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po presoji Vrhovnega sodišča predlagateljica v bistvu zastavlja pomembni pravni vprašanji, ki se v prvi vrsti nanašata na zakonitost in ustavnost obdavčitve morebitnega dobička od odsvojitve nepremičnine po pogodbi o preužitku, v nadaljevanju pa tudi na zakonitost in ustavnost stališča Upravnega sodišča, da se davčna osnova določi na podlagi pogodbene oziroma tržne vrednosti kapitala (99. člen ZDoh-2).
6. Ker se v obravnavani zadevi odpira več medsebojno povezanih pomembnih pravnih vprašanj, glede kateri se sodna praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovala, odgovor nanje pa se nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj revizij ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.