Jedro

Ker tožnik nima prijavljenega prebivališče na naslovu objekta, je organ za brezplačno pravno pomoč navedeno nepremičnino pravilno štel kot premoženje, ki se upošteva pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, št. III P 96/2019. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da se kot tožnikov družinski član v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) šteje tudi njegova žena A.A., ki je med drugim lastnica nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. 412 na naslovu X., in v kateri prosilec in njegova žena ne prebivata oziroma tam nimata prijavljenega stalnega prebivališča. Vrednost te nepremičnine po podatkih Geodetske uprave RS znaša 86.255,50 EUR. Med upoštevno premoženje po 1. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom tega zakona izvzeto. Prej navedena nepremičnina ne predstavlja take izjeme, saj prosilec in njegova žena v njej ne prebivata oziroma na naslovu stavbe nimata prijavljenega stalnega prebivališča. Tega imata namreč na naslovu Y. Premoženje tožnikove družine torej znaša 86.255,50 EUR in presega znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je znesek 19.304,64 EUR, saj znaša osnovni minimalni dohodek na dan odločanja 402,18 EUR), zato se v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožniku brezplačna pravna pomoč ne odobri.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar ima za posledico zmotno uporabo materialnega prava. Pritrjuje sicer ugotovitvi iz izpodbijane odločbe, da je tožnikova žena zemljiškoknjižna lastnica v odločbi navedene nepremičnine, netočna pa je ugotovitev, da tožnik in njegova žena v navedeni hiši ne prebivata, ker imata stalno prebivališče prijavljeno na naslovu Y. Stavbi na naslovu Y. in X. sta obe v lasti tožnikove žene A.A. in sicer hiša Y. na parceli ID znak: ..., hiša X. pa na parceli ID znak .... Oba stanovanjska objekta stojita v neposredni bližini in imata skupno dvorišče. Stanovanjski objekt Y. v naravi predstavlja staro, močno dotrajano prvotno eno in pol sobno stanovanjsko hišo, stanovanjski objekt X. pa nedokončano nadomestno hišo - novogradnjo, v kateri skupaj prebivajo v ločenih gospodinjstvih tožnik in njegova žena ter njun sin B.B. s svojo družino. Obe hiši imata skupno dvorišče in v bistvu enoten naslov. Sin tožnika in njegove žene B.B., katerega stalno prebivališče je na naslovu X. pa nadaljuje gradnjo novogradnje na naslovu Y., s katero sta začela tožnik in njegova žena, ki sta objekt na tem naslovu zgradila do kleti. Ta objekt še nima izdelane fasade, gradnja pa je izvedena v treh etažah, od katerih sta dve stanovanjski, kar omogoča ločeno bivanje dveh družin v ločenih gospodinjstvih. Da nepremičnina Y. ni primerna za bivanje tožnika in njegove žene je razvidno že iz dejstva, da gre za nepremičnino iz leta 1897, katere vrednost je po podatkih GURS-a ocenjena zgolj na 17.772,00 EUR. Glede na obrazloženo bi moral organ za brezplačno pravno pomoč tudi nepremičnino na naslovu Y, obravnavati kot nepremičnino, v kateri prosilec in njegova žena prebivata in je v skladu z določili 18. člena ZUPJS ne bi smel šteti kot premoženje prosilca in njegove žene. Kot stavbo, v kateri tožnik oziroma njegova družina ne prebivata, bi organ za brezplačno pravno pomoč lahko štel kvečjemu stavbo na naslovu Y., katere vrednost ne presega zneska 19.304,64 EUR, dejansko pa obe stavbi v naravi predstavljata enotno nepremičnino. Razen tega je nepremičnina ID znak ... stavba na naslovu X. obremenjena tudi s hipoteko v zavarovanje terjatve v znesku 4.000 DEM ter terjatve v znesku 200.000 CHF, kar bistveno znižuje realno tržno vrednost obravnavane nepremičnine. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi ter navaja, da je svojo odločitev oprla na uradne evidence ter 17. in 18. člen ZUPJS. V zadevi ni sporno, da imata tožnik in njegova žena prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Y., razen tega pa je tožnikova žena lastnica tudi stanovanjske hiše na naslovu X. Glede na v odločbi citirane zakonske določbe morata biti za neupoštevanje nepremičnine pri ugotavljanju obsega premoženja izpolnjena dva pogoja in sicer, da oseba v stanovanju dejansko prebiva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, v obravnavanem primeru pa tožeča stranka in njegova žena na naslovu X. nimata prijavljenega stalnega prebivališča. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri navaja, da je kot stalno prebivališče in njegove žene treba upoštevati oba objekta, torej tako tistega na naslovu Y., kot tistega na naslovu X. skupaj. Oba objekta namreč predstavljata središče tožnikovih življenjskih interesov v smislu določbe 3. točke 2. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1).

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Po določbi 1. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upošteva tudi zakonec oziroma njegovo premoženje.

8. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

9. Izpodbijana odločitev temelji na prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ta v času odločanja znaša 402,18 EUR, kar pomeni, da je 48-kratnik tega zneska 19.304,64 EUR.

10. Med upoštevno premoženje v skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. Sodišče povzema (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1) ugotovitve iz izpodbijane odločbe o tem, da je tožnikova žena lastnica nepremičnega premoženja v vrednosti 86.255,50 EUR, pritrjuje pa tudi zaključku, da te nepremičnine ne sodijo v nobeno od kategorij, ki se pri ugotavljanju finančnega stanja, ne upoštevajo, zato je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je tožnikova žena lastnica nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. ... na naslovu X. in glede na to, da njena vrednost presega znesek 19.304,64 EUR, tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje s trditvijo, da sodišče predmetne nepremičnine ne bi smelo šteti kot hiše, v kateri tožnik z družino ne živi, ampak bi moralo glede na starost gradnje na naslovu Y., šteti da gre pri objektih X. in Y., ki imata skupno dvorišče, dejansko za enotno nepremičnino oziroma če že, kot nepremičnino, v kateri tožnik in njegova žena ne živita, šteti nepremičnino Y. 12. Sodišče temu ne pritrjuje. Kot izhaja iz uradnih evidenc imata tožnik in njegova žena stalno prebivališče na naslovu Y., zato je organ za brezplačno pravno pomoč nepremičnino na naslovu X. pravilno štel kot nepremičnino, v kateri tožnik oziroma njegova družina ne živi. Kot izhaja iz 1. točke 18. člena ZUPJS v zvezi z s 5. členom ZSVarPre-E se kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko ne prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče (do vrednosti 120.000,00 EUR). Ker tožnik nima prijavljenega prebivališče na naslovu X., je organ za brezplačno pravno pomoč navedeno nepremičnino pravilno štel kot upoštevno premoženje pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na to je sklicevanje tožeče stranke na ZPPreb-1 brezpredmetno. Ta zakon posamezniku nalaga, da prijavi stalno prebivališče na naslovu, kjer stalno prebiva (prvi odstavek 5. člena tega zakona), sicer se uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča (18. člen tega zakona), zakon pa za nespoštovanje njegovih določb predpisuje tudi sankcije.

13. Na pravilnost odločitve tudi tožbene navedbe, da je ta nepremičnina pod hipoteko ne vplivajo, saj hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičnini ustanovljena zastavna pravica na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva.

14. Ker finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

15. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

16. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožeča stranka novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, ni predlagala (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).