Jedro

Vsebinsko o utemeljenosti predloga za prisilno poravnavo odločajo upniki z glasovanjem. Če upniki poravnavo potrdijo tako, da zanjo glasujejo upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60 % vseh terjatev upnikov, ki imajo glasovalno pravico, pri tem pa niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po 34. členu ZPPSL, poravnalni senat prisilno poravnavo potrdi. Po uradni dolžnosti namreč poravnalni senat ne presoja, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za sklenitev prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče potrdilo prisilno poravnavo, ki so jo dolžnik in upniki sklenili (izglasovali) na naroku dne 5.7.2000. Med ostalim je v 4. točki izreka tudi odločilo, da dolžnik izplača upnikom razreda C 20 % na dan začetka postopka prisilne poravnave ugotovljene terjatve do 30.12.2000, z obrestno mero v višini TON + 3 % od dne začetka postopka prisilne poravnave do plačila. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnica O. K., ker se ne strinja z izplačilom 20 % od njene ugotovljene terjatve. Zahteva, da se ji prizna celotna terjatev v višini 100 %. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Prerekal je njeno utemeljenost (in dovoljenost). Pritožba ni utemeljena. V skladu z 58. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99; v nadaljevanju ZPPSL) poravnalni senat potrdi prisilno poravnavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je prisilna poravnava sprejeta v skladu s 56. členom ZPPSL in 2. da je v primeru iz 4. odstavka 35. člena ZPPSL zavrnjen predlog za ustavitev postopka iz 34. člena ZPPSL. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za sklenitev prisilne poravnave (kot je razvidna iz izpodbijanega sklepa) glasovalo 69,07 % vseh upnikov z glasovalno pravico. Tako je bila sprejeta v skladu s 1. odstavkom 56. člena ZPPSL. Iz spisa pa ni razvidno, da bi pritožnica ali kakšen drug upnik tekom postopka predlagala ustavitev prisilne poravnave iz razlogov po 34. členu ZPPSL. Sicer pa upnica tudi v pritožbi ne navaja, da so podani pogoji za ustavitev postopka po tem določilu. Upnica tako v pritožbi ne navaja nobenih relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče potrjeno prisilno obravnavo izpodbijati. Zato se bo terjatev pritožnice, ki je razvrščena v razred C, izplačala pod povsem enakimi pogoji kot veljajo tudi za druge upnike tega razreda, pri čemer je takšno izplačilo tudi v skladu s 1. točko 2. odstavka 48. člena ZPPSL. Bistveno je namreč, da so upniki, katerih terjatve znašajo več kot 60 % vseh terjatev upnikov, navedeno prisilno poravnavo izglasovali. Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP/99 in v zvezi s 15. členom ZPPSL.