Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ne gre za spor o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, saj gre za razlastitev.

Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.

Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo nastati v sferi stranke (revidenta).

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (sedaj revident) po odvetniku vložila revizijo. Dovoljenost revizije uveljavlja iz vseh razlogov iz drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper tretjo, prvi stavek pete, osmo, deseto, enajsto in dvanajsto alinejo 3. točke ter 5. in 6. točko izreka odločbe RS, Upravne enote Brežice, št. 352-76/2007/50 z dne 11. 5. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ ugotovil: da obstaja javna korist za razlastitev tam navedenih zemljišč (1. točka izreka odločbe); da se zaradi gradnje tam navedenega meddržavnega mejnega prehoda razlasti v korist Republike Slovenije tam navedena zemljišča (2. točka izreka odločbe); da ugasnejo tam navedene stvarne in obligacijske pravice na tam navedenih razlaščenih nepremičninah (3. točka izreka odločbe); da se zavrne predlog Republike Slovenije za omejitev subsidiarne odgovornosti do višine vrednosti obremenjene nepremičnine za tam navedene zemljiške dolgove (4. točka izreka odločbe); da spremembo zemljiškoknjižnega stanja in izbris stvarnih in obligacijskih pravic opravi zemljiška knjiga tam navedenega okrajnega sodišča na podlagi izvršljive odločbe (5. točka izreka odločbe); da odmero odškodnine za razlaščene nepremičnine in odvzete stvarne in obligacijske pravice stranke lahko uveljavljajo pred pristojnim stvarnim sodiščem v nepravdnem postopku (6. točka izreka odločbe); da je Republika Slovenija dolžna v 15 dneh po pravnomočnosti te odločbe razlastitvenemu zavezancu povrniti tam navedene stroške postopka (7. točka izreka odločbe); in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti v korist Republike Slovenije (8. točka izreka odločbe). Tožena stranka je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila z odločbo, št. 35020-27/2008-13 z dne 9. 9. 2011. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti, temveč gre za spor o zakonitosti odločbe o razlastitvi. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

9. Revident pomembno pravno vprašanje utemeljuje z navedbami, da „gre v obravnavanem primeru za odločanje o pomembnem pravnem vprašanju, saj bi ob upoštevanju sodbe Upravnega sodišča prišlo do situacije, ko bi bil zemljiški dolg iz zemljiške knjige izbrisan, zemljiška pisma pa bi bila še vedno v obtoku. To pa bi pomenilo tudi ogrožanje pravne varnosti upravičenega imetnika zemljiškega pisma oziroma bi to imelo zanj zelo hude posledice.“

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, kot je pojasnjen v 8. točki te obrazložitve. Revident namreč ni konkretno in jasno navedel, katero je tisto pravno vprašanje v zvezi z izbrisom zemljiškega dolga iz zemljiške knjige (kot možni pravni posledici razlastitve na podlagi določbe 108. člena Zakona o urejanju prostora), glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Prav tako ni navedel, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo, oziroma ni pojasnil, na kakšen način je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

11. Tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen. V tej določbi ZUS-1 je navedeno, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

12. Revident v obravnavani zadevi zelo hude posledice utemeljuje (le) z navedbami, da bi izbris zemljiškega dolga iz zemljiške knjige, ob tem da bi zemljiška pisma ostala v obtoku, pomenil ogrožanje pravne varnosti upravičenega imetnika zemljiškega pisma, to pa bi zanj imelo zelo hude posledice.

13. Glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (11. točka te obrazložitve) in glede na to, da morajo zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije nastati v sferi stranke (revidenta), revident z navedbami, s katerimi ne zatrjuje nastanka zelo hudih posledic zase kot razlastitvenega zavezanca, temveč za upravičene imetnike zemljiškega pisma, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 14. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.