Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi.

Pritožnica pavšalno navaja, da je predlagateljici omogočila ogled listin, da jih je zbrala itd., vendar pa ne navede konkretno, katere listine in v zvezi s katerimi zahtevami predlagateljice jo je pozvala na ogled in pojasnila, zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagateljici omogočila dostop do informacij ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke, če ta ni konkretizirano navedla, katere od zahtevanih listin in pojasnil je imela pripravljene za predlagateljico tako v poslovnih prostorih kot na skupščini. V tem primeru bi šlo za izvedbo informativnega dokaza, kar pa ni dovoljeno. Trditve, da bi sodišče le z zaslišanjem direktorja lahko ugotovilo, katera listine je na skupščini v začetku leta 2020 pritožnici predložil, pa so pavšalne, saj niti pritožbeno ne navede, katere listine izmed zahtevanih, naj bi predložil, poleg tega pa seveda gre za časovno različno obdobje. Skupščina je bila v začetku leta 2020, pritožnica je listine zahtevala konec leta 2020.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku osem dni od prejema te odločbe pisno preko njenega pooblaščenca posredovati vsa pojasnila, informacije in dovoliti vpogled v listine ob prisotnosti pooblaščenca odvetniške pisarne in izročiti fotokopije oziroma ji omogočiti fotokopiranje dokumentacije: - o veljavni pogodbi o zaposlitvi z direktorjem družbe, - pisnega pregleda vseh izplačanih potnih nalogov v letu 2018 in 2019, - vlogi A. A. pri poslovanju družbe, vodenja finančnih poslov družbe itd., - o vseh transakcijah, ki jih je družba opravila s povezano družbo, v katerih ima direktor A. A. poslovni delež ali delnice v letih 2017 in 2018 ter 2019 in 2020, s podatki in pojasnili o naravi sodelovanja med družbama, - o vseh terjatvah in obveznostih, ki jih je imela družba na dan 31. 12. 2019, o strankah, strukturi in zapadlosti ter zavarovanjih, - načrtu investicij za leto 2017, 2018, 2019 in 2020, s predložitvijo kopije načrta investicij in dokumentov, - o stanju limita na tekočem računu pri banki X. na dan 31. 12. 2019 ter 26. 10. 2020, o načrtu odplačevanja limita oziroma zagotavljanju kritja limita, vključno s pojasnilom o podanih zavarovanjih za kritje limita, - pogodbi oziroma dogovoru o sodelovanju z B. d. o. o., s predložitvijo najemne pogodbe za najem nepremičnin, katerih lastnica je A. A. in za katere družba izstavlja račune ter pojasnilom, na kakšni pravni podlagi družba oddaja v najem nepremičnino, ki ni v lasti družbe oziroma kakšno najemnino družba plačuje za to, da lahko vse navedene nepremičnine v lasti A. A. oddaja v najem, - o pravni podlagi, na podlagi katere je bila zavarovalnina zavarovalne police Y. AG upravičenca C. C. ter nakazano na račun družbe v letu 2018 oziroma 2019 s pojasnilom, kako je družba knjižila in porabila navedena sredstva iz zavarovalnine, - prihodkov iz naslova prodaje nepremičnine na naslovu V. v letu 2017, razlogi za izgubo izrednega poslovanja v letu 2017, - načrt ukrepov za pokrivanje izgube, ki so bili pripravljeni na podlagi rezultatov v letu 2016, rezultatov izrednega poslovanja v letu 2017, rezultata v letu 2018 in 2019 s pisnimi pojasnili o izvršenih ukrepih za zmanjšanje izgube in na ukrepih, ki niso bili izvršeni ter pojasnilo, kako je nasprotni udeleženec sledil kriterijem za ugotavljanje insolventnosti družbe in kakšne ukrepe je sprejel v skladu s prisilno zakonodajo, zlasti ZFPPIPP, da bi zagotovil ustrezno poslovanje družbe, - načrt ukrepov za pokrivanje pretekle izgube v poslovnem letu 2020, ki jih je nasprotni udeleženec že izvedel oziroma, ki še niso bili izvedeni, - odvetniških, pravnih ali svetovalnih pravnih storitev, ki jih je nasprotni udeleženec plačal oziroma so bili zaračunani družbi s strani zunanjih izvajalcev v obdobju 2018, 2019 in 2020, s predložitvijo specifikacij storitev, - rezultatih, terjatvah in obveznostih na dan 31. 12. 2020, ki jih je imela družba po strankah, strukturi in zapadlosti ter zavarovanjih, - načrtu investicij za leto 2020 ter 2021 s pojasnili o načrtu investicij in informacijami v zvezi z investicijami po letu 2021, stanju limita na tekočem računu pri banki X. na dan 31. 12. 2020, načrtu odplačevanju limita oziroma zagotavljanja kritja, kar vključuje pojasnila o zavarovanjih za kritje limita, načrtu ukrepa za pokrivanje pretekle izgube v poslovnem letu 2021, ki jih je nasprotni udeleženec že izvedel oziroma, ki niso bili izvedeni, (I. izreka).

Zavrnilo pa je predlog za posredovanje informacij in vpogledu listine z dolžnostjo nasprotnemu udeležencu, da predlagateljici v roku osem dni od prejema odločbe pisno preko njenega pooblaščenca posreduje vsa pojasnila in informacije ter dovoli vpogled in fotokopiranje - o razlogih zakaj skupščina za poslovno leto 2019 ni bila sklicana v skladu z družbeno pogodbo in je bila sklicana z zamudo in v nasprotju z zakonskimi določbami, o razlogih, da skupščina za poslovno leto 2018 ni bila sklicana v skladu z družbeno pogodbo in je bila sklicana šele na podlagi poziva družbenice C. C. za zamudo in v nasprotju z zakonskimi določbami - o zagotovitvi zavarovanj A. A. za obveznosti družbe in za katere obveznosti družbe je podelila svoje premoženje v zavarovanje, o podpisu pogodbe za izvedbo revizije za leto 2018 in 2019, brez veljavno sprejetega sklepa skupščine družbenikov družbe, kar vključuje predložitev kopije pogodbe, ki jo je direktor samostojno sklenil za storitev revizije za leto 2018 in 2019, o razlogih za prodajo nepremičnine na naslovu V., (II. izreka).

Nasprotnemu udeležencu je naložilo še plačilo stroškov predlagateljice v znesku 2.669,00 EUR v roku petnajst dni, po izpolnitvenem roku pa zakonske zamudne obresti, (III. izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa se je pritožil nasprotni udeleženec zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in zavrne vpogled, predlagateljici pa naloži plačilo stroškov.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Določba 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da ima družbenik pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise, kar mu mora poslovodja nemudoma dovoliti. Poslovodja sme zavrniti zahtevo do informacij ali vpogledu le, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O tem pa odločajo družbeniki.

6. Določba 513. člena ZGD-1 določa, da če družbeniku informacije niso bile dane oziroma je bila zahteva zavrnjena s strani poslovodje v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, lahko od sodišče zahteva, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

7. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj.1 Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.2 Gre torej za pravico družbenika, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi, in jo je mogoče omejiti zgolj skladno s pogoji po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Ta dopušča omejitev informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi. Sodna praksa je do tega stališča zavzela večinsko stališče, da mora biti škoda občutna, konkretizirana in verjetna.3

8. Pritožbeno sodišče pripominja, da pritožnica prihaja sama s sabo v nasprotje, ko v pritožbi najprej trdi, da predlagateljici ni bila zavrnjena zahteva za dostop do informacij in zato nima (sodnega) varstva v tem postopku, potem v nadaljevanju smiselno trdi, da ji je bila zahteva zavrnjena zato, ker je družba podala konkretne navedbe glede okoliščin na strani predlagateljice, ki bi družbi lahko povzročile občutno škodo, če bi ji posredovali zahtevane informacije.

9. Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo določilo 513. člena ZGD-1, saj iz predloženih dokazil jasno izhaja, da je bila dne 27. 1. 2020 izvedena skupščina družbe in je bila predlagateljica na skupščini navzoča. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je pritožnica napačno povzela dejansko stanje, saj se sklicuje na zahtevo predlagateljice iz leta 2019, ki ni pritožbeno sporna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zahtevka, ki ga je predlagateljica naslovila na sodišče dne 22. 7. 2021 razvidno, da nasprotna udeleženka na njeno zahtevo z dne 27. 10. 2020 ni odgovorila drugače kot z možnostjo, da je zbrana dokumentacija na razpolago. To je razvidno iz elektronskih sporočil, ki jih je v spis predložila predlagateljica (priloga spisa A3). Dodatne zahteve je predlagateljica nasprotni udeleženki posredovala 18. 1. 2021, o katerih pa se ta ni izjasnila. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da ne gre za identične zadeve, ki bi jih lahko upoštevalo v zvezi s skupščino 27. 1. 2020, na kateri bi se morale obravnavati zadeve iz leta 2019. Pritožnica tudi nima prav, da je s skupščino z dne 27. 1. 2020 predlagateljici omogočil vpogled v listine zahtevane dne 27. 10. 2020 in 18. 1. 2021 (o katerih se ni izjasnila), ker to pojmovno ni mogoče, pri tem ne gre za iste vsebine, kot tiste iz leta 2019. 10. Pritožnica pavšalno navaja, da je predlagateljici omogočila ogled listin, da jih je zbrala itd., vendar pa ne navede konkretno, katere listine in v zvezi s katerimi zahtevami predlagateljice jo je pozvala na ogled in pojasnila, zato njenim pritožbenim navedbam, da je predlagateljici omogočila dostop do informacij ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo izvajati dokaznega postopka z zaslišanjem direktorja nasprotne udeleženke, če ta ni konkretizirano navedla, katere od zahtevanih listin in pojasnil je imela pripravljene za predlagateljico tako v poslovnih prostorih kot na skupščini. V tem primeru bi šlo za izvedbo informativnega dokaza, kar pa ni dovoljeno. Trditve, da bi sodišče le z zaslišanjem direktorja lahko ugotovilo, katera listine je na skupščini v začetku leta 2020 pritožnici predložil, pa so pavšalne, saj niti pritožbeno ne navede, katere listine izmed zahtevanih, naj bi predložil, poleg tega pa seveda gre za časovno različno obdobje. Skupščina je bila v začetku leta 2020, pritožnica je listine zahtevala konec leta 2020. 11. Prav tako pritožnica napačno razume, da ji predlagateljica ni ugovarjala, da je te podatke že posredovala, saj je prav v svojem predlogu in zahtevi navajala, da nasprotna udeleženka tega ni storila.

12. Pritožbene navedbe, da pritožnica ni upravičena do obrazložitve dokumentov, so napačne. Iz sodne prakse izhaja,4 da je družbenik upravičen do seznanitve poslovanja družbe tudi z vprašanji, ki jih zastavlja na skupščini, če je ta sklicana, sicer pa jih je dolžno poslovodstvo podati na njegovo zahtevo.

13. Glede pritožbenih trditev, da določila ZGD-1 določajo dvostopenjski postopek, pritožbeno sodišče odgovarja, da v primeru, ko gre za družbo z dvema članoma in drugi družbenik ne omogoča vpogleda v listino, ni smiselno sklicevanje skupščine, saj le-ta nima smisla, če družbenika ne moreta sodelovati v takšni meri, da je ogroženo poslovanje družbe, kar ugotavlja sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve.5 Poleg tega je predlagateljica nasprotnega udeleženca naslovila zahtevi z dne 27. 10. 2020 in 18. 1. 2021 ter nasprotni udeleženec ni izpolnil posredovanih zahtev, zato je predlagateljica skladno z določbo 513. člena ZGD-1 upravičena do sodnega varstva.

14. Pritožnica glede tega, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni podala konkretnejših navedb glede verjetnosti nastanka občutne škode, ki bi družbi nastale s posredovanjem zahtevanih informacij (drugi odstavek 512. člena ZGD-1), navaja, da je podala povsem konkretne navedbe glede okoliščin, to je zaposlitve pri konkurenčni družbi. Po mnenju pritožbenega sodišča in po mnenju sodne prakse6 to ni konkretzirani očitek za to, da bi bila podana verjetnost nastanka občutne škode nasprotni udeleženki. Kot že rečeno, pravica družbenika do vpogleda je korporacijska pravica in primarna ter se jo lahko družbeniku odreče samo v izjemnih primerih.

15. Prav pa ima pritožnik, ko navaja, da je sodišče stroške napačno odmerilo, saj je v tar. št. 26 Odvetniške tarife določeno, da se uporabijo merila iz 3. člena tarife in določena nagrada v razponu od 300,00 do 2.000,00 EUR. Ker predlagateljica ni določila vrednosti spora, bi jo moralo sodišče k temu pozvati, vendar tega ni storilo, pač pa je stroške obračunalo po prosti presoji. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, kjer naj predlagateljico pozove, da se opredeli do vrednosti spornega predmeta in šele na tej podlagi obračuna stroške postopka.

16. Ker je sodišče sklep sodišča prve stopnje delno razveljavilo, je odpadla odločitev o pritožbenih stroških, ki naj jih sodišče prve stopnje upoštevaje ugotovljeno vrednost spora samo odmeri (četrti odstavek 165. člena ZPP).

17. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP), saj pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

1 Glej III Ips 75/2010. 2 Enako. 3 Glej VS RS III Ips 75/2010, VSL I Cpg 41/2020, VSL I Cpg 145/2020 in VSL I Cpg 587/2020. 4 Glej tudi VSL sklep I Cpg 413/2016. 5 Glej tudi VSL Sklep I Cpg 758/2019, VSL sklep I Cpg 262/2015 in druge. 6 Glej opombo 3 in tudi VSL sklep I Cpg 383/2012.