Jedro

Poziva za dopolnitev tožbe ni bilo mogoče vročiti osebno, zato je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, ni rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila izhaja, da je bilo pisanje, ker ga naslovnik ni dvignil v navedenem roku, puščeno v hišnem predalčniku. Ker v roku tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 21. 7. 2010 vložila tožbo zoper sklep Ministrstva za delo družino in socialne zadeve št. 41024-70/2010/1 z dne 11. 6. 2010, vendar iz nje ni razvidno, kdo jo je podpisal, kot tožena stranka pa je v tožbi navedeno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Po drugem odstavku 105. člena ZPP mora vloga med drugimi navedbami vsebovati tudi ime morebitnih zakonitih zastopnikov. Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (prvi odstavek 79. člena ZPP). Kdor nastopi kot zakoniti zastopnik, pa mora na zahtevo sodišča dokazati, da je zakoniti zastopnik (drugi odstavek 79. člena ZPP).

Po petem odstavku 17. člena ZUS-1 je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, toženca pa v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt. V obravnavanem primeru je tožbo vložila gospodarska družba, torej pravna oseba, ki jo mora, glede na citirane določbe ZPP zastopati njen zakoniti zastopnik, da je pravdno sposobna. Iz tožbe pa ni razvidno, ali jo je podpisal zakoniti zastopnik družbe ali ne. Tožba je sicer podpisana, vendar iz podpisa ni razvidno čigav je, tožba pa tudi ne vsebuje navedbe zakonitega zastopnika, niti navedbe, da je vložena po pooblaščencu. Poleg tega je kot tožena stranka navedeno Ministrstvo, ki je organ, ki je izdal akt. Zato je sodišče tožečo stranko na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 pozvalo, naj v roku 15 dni pošlje tožbo, z jasno navedbo, kdo jo podpisuje in naj pravilno navede toženo stranko (tj. Republiko Slovenijo, zastopano po Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve). Opozorilo jo je tudi, da bo sodišče v primeru, če ne bo odpravila pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, zavrglo tožbo.

Iz obvestila o vročitvi, ki je v sodnem spisu, je razvidno, da poziva ni bilo mogoče vročiti osebno (šesti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 133. členom ZPP) in je bilo zato 24. 9. 2010 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz obvestila izhaja, da je bilo pisanje, ker ga naslovnik ni dvignil v navedenem roku, 12. 10. 2010 puščeno v hišnem predalčniku.

Po četrtem odstavku 142. člena ZPP se v primeru, če naslovnik ne dvigne pisanja v roku 15 dni od obvestila o prispeli pošiljki, šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Na to pravno posledico je bil naslovnik opozorjen v navedenem obvestilu.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je bila tožeči stranki vročitev poziva za dopolnitev tožbe pravilno vročena in da tožeča stranka kljub opozorilu, da bo sodišče tožbo zavrglo, če ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe, na poziv ni odgovorila in ni odpravila zgoraj navedenih pomanjkljivosti. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.