Jedro

Tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolnoma ugotoviti dejansko stanje in navesti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, zlasti če gre za negativno odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. ... z dne ... odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu ne ugodi. Ugotovila je, da je tožnik kot aktivna vojaška oseba sodeloval v agresiji na Republiko Slovenijo, saj je z vodnikom V. in kapetanom R. pripravljal miniranje in razminiranje objektov. V Češči vasi so posebej pripravili miniranje skladišča minsko eksplozivnih sredstev, v katerem je bilo po oceni prič 120 ton minsko eksplozivnih sredstev, kar bi ob eksploziji povzročilo veliko katastrofo v Novem mestu in okolici. Prav tako je ugotovila, da je tožnik v avgustu 1991 zapustil Slovenijo, vrnil pa naj bi se v oktobru istega leta. Tožnik je sicer pri zaslišanju zanikal, da bi s svojim ravnanjem deloval proti Republiki Sloveniji , svoj odhod v Jakovo pri Beogradu pa je pojasnjeval s tem, da je moral tja zato, da je izposloval odločbo o odpustu iz JA, vendar je tožena stranka po ponovnem preverjanju pridobljenih podatkov pri Ministrstvu za obrambo ocenila, da so verodostojnejši podatki tega ministrstva in tudi njegova ocena, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za obrambo države. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja tožena stranka ocenjuje, da so pri tožniku podani razlogi iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tretji odstavek 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije pa določa, da se vloga za pridobitev državljanstva zavrne osebi, za katero obstajajo razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona. Tožena stranka tudi ugotavlja, da je tožnik s tem, da je s svojo enoto zapustil Republiko Slovenijo, prekinil dejansko življenje v Republiki Sloveniji, ne glede na razloge, ki so ga pri tem vodili in ne glede na kratkotrajnost odsotnosti. Tako pri tožniku tudi ni podan eden od pogojev za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožnikovi prošnji torej ni mogla ugoditi.

Tožnik v tožbi navaja, da ni sodeloval pri pripravljanju miniranja v Češči vasi in ni ogrozil Novega mesta, saj so se v skladišču v Češči vasi v glavnem nahajali predmeti, ki niso imeli narave eksplozivnih snovi in je trditev o možni katastrofi povsem nerealna. Tožnik ni bil miner, temveč je gradbeni strokovnjak - inženirec. Prvega dne agresije je sicer res postavil tri mine, vendar jih je tudi sam razminiral. Postavil jih je na izrecen ukaz in pod nadzorstvom, saj je kot Hrvat imel od prvega dne spremljevalca - oficirja Srba. Mine je odstranil po lastni pobudi. Pretežni del obdobja agresije se je nahajal v Muhaberu, kjer je bilo skladišče opreme. V tem času je kontaktiral s pripadniki TO in policijo ter ni nastopal agresivno proti Republiki Sloveniji pač pa obratno. Ob prvi priliki je nameraval pobegniti. Tudi po končani agresiji je sodeloval s TO in pomagal zbirati podatke za delitveno bilanco. Če ne bi bil vreden zaupanja, ne bi bil pritegnjen k sodelovanju. Tožnik tudi ni odšel z JA, ko je ta odhajala iz Slovenije. V Jakovo pri Beogradu je 15. avgusta 1991 odšel zato, da bi dobil odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Dne 23.8.1991 se je vrnil v Novo mesto, šel nato ponovno po odločbo in se vrnil 18.10.1991, še pred odhodom JA. Tako izpolnjuje pogoje iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu. V zvezi s tožbenimi trditvami navaja tožnik devet prič in predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovi razloge uporabe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92) je dana toženi stranki diskrecijska pravica, da lahko osebi, ki sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku tega člena, zavrne vlogo za pridobitev državljanstva, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, če bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolnoma ugotoviti dejansko stanje in navesti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, zlasti če gre za negativno odločbo. ZDS nima posebnih določb glede dokazovanja, zato se glede izvedbe dokazov in obrazložitve odločbe uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne vsebuje presoje v tej zadevi izvedenih dokazov v smislu 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku, saj je tožena stranka dejansko stanje ugotavljala tudi na podlagi dokazov, s katerimi tožnik sploh ni bil seznanjen. Iz tega razloga sodišče meni, da tožena stranka ni dovolj upoštevala pravila postopka, kar pa bi lahko vplivalo na rešitev zadeve. Kolikor tožena stranka svojo odločitev opira tudi na 1. odstavek 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, sodišče meni, da je njeno sklepanje o tem, da je tožnik prekinil dejansko življenje v Republiki Sloveniji, ki ga opira zgolj na to, da je tožnik s svojo enoto zapustil Republiko Slovenijo, preuranjeno. Tožnik namreč pojasnjuje, kdaj in iz kakšnih razlogov je v obdobju do odhoda JA iz Slovenije odšel v Srbijo, vendar tožena stranka teh okoliščin v izpodbijani odločbi ni ocenila oziroma jih je ocenila kot neupoštevne, ne da bi to utemeljila v smislu 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Ker sodišče na podlagi dejanskega stanja , ugotovljenega v upravnem postopku, iz navedenih razlogov ni moglo rešiti spora, je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Ta zakon in zakon o splošnem upravnem postopku je skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa.