Jedro

Sodišče ne more pritrditi tožniku, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči za točno določenega izvedenca forenzične psihologije po končanem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, ker je bil predmetni dokazni predlog na glavni obravnavi kot nepotreben zavrnjen. Razlogi, ki jih v tožbi navaja tožnik so namreč vezani izključno na zakonitost izvedenega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, katerega ustreznost, kamor sodi tudi presoja glede zavrnitve predlaganih dokazov ter vodenega postopka, bo lahko predmet presoje zgolj pred pritožbenim (rednim) višjim sodiščem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Tožniku je bil izdan izpodbijani akt, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) Okrožnega sodišča, št. Bpp 547/2023-3 z dne 11. 8. 2023, s katerim je bila prošnja vlagatelja, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrnjena.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je vlagatelj dne 1. 8. 2023 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo II K 60606/2021, in sicer po končanem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, za plačilo stroškov izvedenca forenzične psihologije A. A., potem ko je bil v kazenskem postopku dne 28. 8. 2023 obsojen na enotno zaporno kazen petih let zapora.

3. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prosilcu zavrnjena dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga nerazumnosti, saj je obdolženi že tekom kazenskega postopka predlagal izvedbo predmetnega dokaza, ki pa je bil kot nepotreben zavrnjen .

4. Tako je tožena stranka iz razloga nerazumnosti, na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. _Tožbene navedbe_

5. Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik odločbo tožene stranke izpodbija v celoti. Navaja, da je v kazenskem postopku predlagal več dokazov, ki pa so bili zavrnjeni. Med navedenimi dokazi je predlagal tudi izvedbo pritegnitve izvedenca s področja forenzične psihologije in preveritve verodostojnosti pričanja oškodovanke, saj je zagovornik obdolženega oporekal izpovedbi oškodovanke, tako glede formalnega razloga kakor tudi zaradi dejstva, da pričanje oškodovanke, ki je edini dokaz v postopku, ni bilo z nobenim sredstvom preverjeno. Zaradi navedenega bi za potrebe obrambe potreboval izvedeniško mnenje izvedenca forenzične psihologije. Tožnik tudi meni, da je bil v kazenskem postopku postavljen napačen izvedenec.

6. Zaradi navedenega tožnik izpostavlja, da mu je sodišče v kazenskem postopku v celoti omejilo možnost materialne obrambe kot obdolženca in posledično kršilo tudi določila „Ustave RS in Konvencije o človekovih pravicah, ki predpisujeta, da mora biti obramba vsebinska in ne zgolj formalna s postavljenim zagovornikom po uradni dolžnosti.“ Po oceni tožnika sodišče v kazenskem postopku ni dopustilo ključnega dokaza za dokazovanje nedolžnosti tožnika kot obdolženega.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, na tožbene navedbe pa ni odgovorila.

**Ad I** _Sodna presoja_

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče po pregledu predmetne zadeve ugotavlja, da gre v navedeni zadevi za pravno vprašanje.

10. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke navedenimi v izpodbijani odločbi in jih, skladno z določili drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1, povzema, dodatno pa še dodaja kot sledi v nadaljevanju te obrazložitve.

11. Skladno z določilom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči med drugim kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec podaja prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi 1. in 2. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP je dopustno brezplačno pravno pomoč dodeliti le, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako kot je to v izpodbijani odločbi pojasnila tožena stranka (točka 3. obrazložitve).

12. Sodišče ne more pritrditi tožniku, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči za točno določenega izvedenca forenzične psihologije po končanem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, ker je bil predmetni dokazni predlog na glavni obravnavi kot nepotreben zavrnjen. Razlogi, ki jih v tožbi navaja tožnik so namreč vezani izključno na zakonitost izvedenega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, katerega ustreznost, kamor sodi tudi presoja glede zavrnitve predlaganih dokazov ter vodenega postopka, bo lahko predmet presoje zgolj pred pritožbenim (rednim) višjim sodiščem.

13. Izvedbo dokazov in način vodenja postopka vodi izključno sodišče prve stopnje (lahko tudi pritožbeno sodišče), v okviru izvedbe dokaznega postopka pri presoji očitanega kaznivega dejanja in za izvedbo tako določenih dokazov, bi tožniku kot prosilcu za dodelitev BPP, ob izpolnjevanju pogojev, lahko bila le ta dodeljena.

14. Šele v kolikor bi ali bo v postopku pred pritožbenim torej rednim višjim sodiščem ugotovljeno, da bi bilo treba izvesti v postopku tudi dokaz z določitvijo izvedenca forenzične psihologije (oziroma da so bile glede zavrnjenih dokazov napake v postopku), bi bilo dopustno, ob izpolnjevanju drugih pogojev potrebnih za dodelitev BPP, presojati tudi pogoje glede razumnosti dodelitve BPP tožniku. Zaradi navedenega tudi ni mogoče tožniku pritrditi, da so mu bile v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje kršene pravice po Ustavi RS in EKČP, saj navedeno ni predmet presoje v okviru dodelitve BPP, saj tukajšnje sodišče navedenega ne sme presojati in tudi ne dajati kakršnekoli ocene ali stališča glede tožnikovih navedb v tožbi ali so kršitve podane.

15. Iz vsebine navedb tožnika v tožbi je namreč mogoče razbrati, da tožnik sodišču prve stopnje očita kršitve njegovih pravic kot obdolženega, ki jih lahko uveljavlja zgolj v kazenskem postopku, ne pa tudi v postopku dodelitve brezplačne pravne pomolči. Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje v kazenskem postopku zavrnilo dokaz tožnika za dodelitev izvedenca forenzične psihologije, kot nepotrebnega, kar je lahko zgolj predmet presoje pred rednim višjim sodiščem v okviru presoje kršitev izvedbe kazenskega postopka kot jih predvideva Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Tako so vse navedbe, kot jih tožnik navaja v tožbi pod točko II., lahko zgolj predmet presoje pred pritožbenim rednim sodiščem, zaradi česar in tudi ni dopustno razumnosti predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem postopku presojati skozi ustreznost ali neustreznost izvedbe dokaza z izvedencem.

16. V koliko pa bi redno višje sodišče ugotovilo napake v izvedbi kazenskega postopka v okviru izvedene glavne obravnave in dokazne ocene in bi zadevo vrnilo v postopek pred sodišče prve stopnje, zaradi nedoločitve izvedenca forenzične psihologije, pa bi bil tožnik (ob izpolnjevanju ostalih pogojev za dodelitev) lahko takrat upravičen do dodelitve brezplačne pomoči v tem obsegu.

17. Glede na navedeno, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zaradi česar je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, pri čemer sodišče pripominja, da je šlo zgolj za odločanje o pravnem vprašanju, zaradi česar tudi glavna obravnava v predmetni zadevi ni potrebna.

**Ad II**

18. Glede na dejstvo, da tožeča stranka s tožbo ni uspela, skladno z določilom četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

1 Drugi odstavek 71. člena ZUS-1: Sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.