Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I Up 1686/2005

ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.1686.2005 Upravni oddelek

tožba upravni spor neizkazan pravni interes imenovanje nadzornega sveta nesoglašanje z imenovanjem novih članov
Vrhovno sodišče
12. januar 2006
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnika nista izkazala pravnega interesa za tožbo in tudi iz pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Tožnika sta svetnika občinskega sveta in sta sodelovala pri odločanju o imenovanju novih članov nadzornega sveta javnega podjetja. Dejstvo, da z imenovanjem novih članov nadzornega sveta ne soglašata oziroma, da sta bila pri glasovanju o novih članih preglašena, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep 20. redne seje Občinskega sveta Občine T. z dne 22.1.2005 (1. točka izreka), s katerim je bil imenovan nov nadzorni svet javnega podjetja K. T. d.o.o. v sestavi: J.F. (LDS), P.J. (DESUS), J.M. (SMS) in P.C. (DESUS). V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je zavrglo zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, s katero naj sodišče odloči, da do pravnomočne odločitve v tej zadevi funkcijo nadzornega sveta opravlja dosedanji nadzorni svet, kateremu naj se mandat podaljša. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnika nista izkazala, da bi bila zaradi sprejema izpodbijanega sklepa prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih. Ker nista izkazala pravnega interesa za tožbo, je moralo tožbo ob njenem predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS že iz tega razloga zavreči, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo tožbenih ugovorov. Zavrglo pa je tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj za odločanje o predlagani začasni odredbi ni bila izpolnjena procesna predpostavka, to je za obravnavo sposobna tožba. V obravnavanem primeru tožnika ne uveljavljata, da bi bila prizadeta v kakšnih svojih neposrednih pravicah ali pravnih koristih zaradi izpodbijanega sklepa, ki ga je sprejel Občinski svet Občine T., ki je naveden kot prva tožena stranka in ga je kot njegov zastopnik podpisal župan Občine T., ki je v tožbi naveden kot drugotožena stranka. Po določbi 1. odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) predstavlja in zastopa občino župan. Župan je zakoniti zastopnik lokalne skupnosti, poleg tega pa ima po določbah 6. odstavka 33. člena ZLS tudi funkcijo varuha ustavnosti in zakonitosti v lokalni skupnosti. Drugi občinski funkcionarji (člani občinskega sveta, podžupan) iz 34a člena ZLS takih pristojnosti nimajo, pač pa v skladu s 1. odstavkom 35. člena ZLS sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov v skladu s splošno veljavnimi pravnimi načeli (demokratični princip), pri čemer občinski svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.

Tožnika vlagata pritožbo zoper obe točki izreka navedenega sklepa iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Menita, da je bil izpodbijani sklep sprejet po nezakonitem postopku. Nista bila seznanjena, da se bo sklepalo o novem nadzornem svetu, na sami seji občinskega sveta nista imela možnost pripraviti kvalitetnega nasprotnega predloga, saj sestava novega nadzornega sveta ne upošteva sestave občinskega sveta, ker v njem ni nobenega člana opozicije. Ne držijo navedbe v izpodbijanem sklepu, da sta imela v skladu z določilom 1. odstavka 35. člena ZLS možnost glasovanja. Tožbo sta vložila ravno zaradi tega, ker nista mogla sodelovati pri delu prvotožene stranke. Menita, da sta aktivno legitimirana za vložitev tožbe in začasne odredbe, saj sta tožbo vložila kot svetnika in ne kot fizični osebi, ki bi varovali svoje osebne pravice. Ne strinjata se z navedbami sodišča, da je v predmetni zadevi v skladu z določilom 6. odstavka 33. člena ZLS edino župan aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi varstva ustavnosti in zakonitosti v lokalni skupnosti. Po določbah 1. odstavka 1. člena ZUS je aktivno legitimiran vsak, ki mu je bilo poseženo v njegovo pravico. Z izpodbijanim sklepom so bili kršeni tudi 2., 23., 25. in 44. člen Ustave RS. Tožnika sta kot izvoljena predstavnika - poslanca občinskega sveta legitimirana, da skladno z določilom 44. člena ustave v povezavi s 1. odstavkom 35. člena ZLS sodelujeta pri upravljanju javnih zadev v imenu državljanov - svojih volilcev. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi in predlagani začasni odredbi v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so bile vse politične stranke pred sklicem 7. seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pozvane, naj predlagajo kandidate v odbore, komisije, med drugim tudi v nadzorni svet javnega podjetja K.T. Stranki, iz vrst katerih prihajata tožnika, sta povabilo komisije zavrnili z obrazložitvijo, da ne želita sodelovati, kar izhaja iz zapisnika 7. seje komisije. Predstavnik svetniške skupine (prvi tožnik) je na seji predlagal dodatno kandidata iz vrst te svetniške skupine, kar jasno kaže, da glede na način in postopek imenovanja članov v nadzorni svet ni imel pripomb. Navedbe tožnikov o nepravilnostih v izvedenem postopku imenovanja nadzornega sveta so neresnične. Predlaga, da se pritožba kot neutemljena zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je s sklepom Občinskega sveta Občine T. z dne 22.11.2005, sprejetim na njegovi 20. redni seji, poseženo v kakšno pravico ali neposredno na zakon oprto pravno korist tožnikov. S tem sklepom je Občinski svet Občine T. kot ustanovitelj imenoval v nov nadzorni svet javnega podjetja K.T. štiri člane.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča z navedenim sklepom občinskega sveta ni bilo poseženo v nobeno pravico ali neposredno na zakon oprto pravno korist tožnikov in je odločitev prvostopnega sodišča v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je tožbo tožnikov zoper navedeni sklep zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUP, pravilna in zakonita.

Eden izmed pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu je izkazan pravni interes. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora namreč izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tožnika nista izkazala pravnega interesa za tožbo in tudi iz njunih pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Tožnika sta svetnika občinskega sveta in, kot je razvidno iz zapisnika njegove 20. seje, sta sodelovala pri odločanju o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Dejstvo, da z imenovanjem novih članov nadzornega sveta ne soglašata, oziroma, da sta bila pri glasovanju o novih članih peglasovana, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

Sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno navaja, da je v skladu z določbami 6. odstavka 33. člen ZLS župan tisti, ki je odgovoren za zakonitost odločitev občinskega sveta. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da člani občinskega sveta take pristojnosti nimajo. V skladu s 1. odstavkom 35. člena ZLS sprejemajo odločitve na seji občinskega sveta z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Po določbah ZUS morajo biti za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku podane procesne predpostavke, med njimi tudi dopustnost tožbe. Ta procesna predpostavka pa v obravnavanem primeru ni podana, saj izpodbijani sklep tožene stranke očitno ne posega v pravice tožnikov ali njune neposredne na zakon oprte koristi. Zato je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno in zakonito zavrglo tudi predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe.

Ker je v tem primeru šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče vsebinskih ugovorov ni presojalo. Glede na to, da je bilo v zadevi pravilno odločeno, tožnikom z izpodbijanim sklepom niso bile kršene ustavne pravice.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia