Jedro

Dejstvo, da se obramba in izvedenec ne strinjata, nikakor ne more biti razlog za izločitev izvedenca.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornikov obdolženih A. A. in B. B. z dne 7. 3. 2018 za izločitev izvedenskega mnenja izvedenke davčne stroke C. C. 2. Zoper sklep se je pritožil obdolženi A. A. po svojem zagovorniku, ki v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, predvsem pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Po preučitvi podatkov spisa, razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev preiskovalne sodnice pravilna in zakonita. Tako so pritožbena prizadevanja zagovornika obdolženca v celoti neutemeljena.

5. Zagovornik v pritožbi navaja, da je na naroku 7. 3. 2018 primarno predlagal izločitev izvedenke iz kazenskega postopka in šele podredno izločitev izvedenskega mnenja. Izločitev izvedenke pa je predlagal zaradi nove okoliščine, ki se je izkazala na navedenem naroku, ko je izvedenka izpovedala, da ona delnic konec leta 2008 ne bi prodala. S tem je po mnenju pritožbe izkazala močan odklonilen odnos do obravnavanih transakcij, s tem pa tudi do obdolženih, ki sta sklepala tozadevne pravne posle, kar vzbuja dvom o izvedenkini nepristranskosti.

6. Pritožbeno sodišče tem navedbam ne sledi. Iz predloga, ki ga je podal zagovornik (in ki se mu je pridružil tudi zagovornik obdolženega B. B.), ne izhaja, da bi zahteval izločitev izvedenke. Na naroku je zagovornik predlagal: »da sodišče tega izvedeniškega mnenja ne upošteva in v postopku postavi novega izvedenca«. Svoj predlog pa je obrazložil na sledeč način: »njeno (izvedenkino) mnenje ne more biti upoštevano, saj nima izpolnjene ključne predpostavke objektivnosti«. V nadaljevanju je zagovornik izpostavil, da je izvedenka s prej navedeno izpovedbo izkazala subjektiven odnos do zadeve, stališče izvedenke pa je diametralno nasprotno z odločitvijo obdolženca za prodajo. Za izvedenko naj bi bilo tako izhodišče zadeve nerazumljivo in tudi vse modalitete izvedenega pravnega posla. V svojem predlogu zagovornik obdolženega ni izrecno niti smiselno predlagal izločitve izvedenke, saj je izrecno navedel, da njeno mnenje ne more biti upoštevano, ker nima izpolnjene ključne predpostavke objektivnosti ter nato navedel razloge, zakaj meni, da izvedenka ni objektivna. Sodišče prve stopnje je tako pravilno predlog zagovornikov obravnavalo kot predlog za izločitev izvedenskega mnenja in ga tudi pravilno zavrnilo kot neutemeljenega, ker zagovornika v predlogu res nista navedla nobene pravne podlage za izločitev izvedenskega mnenja. Navedbe zagovornika v podanem predlogu glede domnevne pristranskosti izvedenke pa po vsebini bolj izražajo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem kot pa razloge za njegovo izločitev. To je še posebej razvidno v delu, ko zagovornik očita, da je izvedenkino stališče do obravnavanih transakcij diametralno nasprotno kot odločitve obdolženega. Dejstvo, da se obramba in izvedenec ne strinjata, nikakor ne more biti razlog za izločitev izvedenke, še posebej ko upoštevamo, da izvedenka svoje presoje transakcij v izvedenskem mnenju ni utemeljevala s tem, da ona delnic ne bi prodala, ampak z drugimi okoliščinami transakcije (povezanost prodajalca in kupca, opustitev plačila kupnine, povratni prenos delnic v zavarovanje).

7. Pritožbeno sodišče še pripominja, da preiskovalna sodnica lahko v nadaljevanju postopka odloči tudi o zatrjevanem predlogu o izločitvi izvedenke oziroma o morebitnem nadaljnjem predlogu za izločitev izvedenke, saj odločanje o izločitvi izvedenskega mnenja ni povezano z odločanjem o izločitvi izvedenke. Pristojnost odločanja o pritožbi zoper odločitev o izločitvi izvedenca je namreč naložena zunajobravnavnem senatu na podlagi četrtega odstavka 42. člena v zvezi s šestim odstavkom 25. člena in prvim odstavkom 44. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), o pritožbi zoper odločitev o izločitvi izvedenskega mnenja pa odloča višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 83. člena ZKP. Tako tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe kazenskega postopka, ker podanega predloga ni obravnavalo kot predlog za izločitev izvedenke. Kot je že navedeno, višje sodišče ni pristojno, da bi v preiskovalni fazi postopka presojalo obstoj razlogov za izločitev izvedenca po 39. členu ZKP v zvezi s 44. členom ZKP.

8. V nadaljevanju pritožba navaja, da prvotno izvedensko mnenje postane nepotrebno in neupoštevno zaradi zahteve zagovornikov po 258. členu ZKP, da se pridobi mnenje drugega izvedenca, in mora biti zaradi ugotovljenih kršitev in nepravilnosti izločeno iz kazenskega spisa, saj so v izvedenskem mnenju takšne pomanjkljivosti in nasprotja, da se jih ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenke. Ker se sodišče v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so v tej zadevi podane okoliščine, da bi bilo potrebno zahtevati mnenje drugega izvedenca, pritožba očita kršitev določb postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbene navedbe so neutemeljene. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da predlog po 258. členu ZKP ne predstavlja podlage za izločitev prvotnega izvedenskega mnenja kot zmotno navaja pritožba, ampak gre zgolj za dokazni predlog. Skladno z določbo drugega odstavka 83. člena ZKP se na podlagi samega zakona izloča le dokaze, za katere ZKP izrecno določa, da se sodba nanje ne sme opirati. V besedilu 258. člena ZKP te klavzule ni. Predlog zagovornika, da se postavi novega izvedenca, je tako dokazni predlog, ki ga mora preiskovalna sodnica obravnavati skladno s prvim odstavkom 177. člena ZKP, ki določa, da preiskovalni sodnik predlagano preiskovalno dejanje izvede, v primeru da se ne strinja z predlogom, pa zahteva odločitev zunajobravnanega senata. Pritožbeno sodišče na podlagi podatkov iz spisa ugotavlja, da se preiskovalna sodnica do predloga obrambe za postavitev novega izvedenca še ni opredelila in ima še vedno možnost, da predlogu ugodi ali pa zahteva odločitev zunajobravnavnega senata. Pritožbeno sodišče pa v tej fazi nima pristojnosti, da bi odločalo o dokaznem predlogu, ampak šele v pritožbenem postopku zoper morebitno končno odločitev sodišča v tej zadevi v okviru presoje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

9. Ravnanje preiskovalne sodnice v zvezi s predlagano izločitvijo izvedenskega mnenja se tako po natančni presoji izkaže kot zakonito, pritožbene navedbe pa ne predstavljajo okoliščin, ki bi omajale izpodbijani sklep, zato je potrebno ob ugotovitvi, da niso podane kršitve iz petega odstavka 402. člena ZKP, pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrniti.