Jedro

Tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice ni navajal, da bi odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi želel, da se mu dodeli drug odvetnik, kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice A.A. in postavitev odvetnika B.B.. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 406/2014 z dne 5. 3. 2014 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 445/2013 in v postopku mediacije, zaradi priznanja, da v zapuščino po pokojni C.C. sodijo premičnine in solastniški delež na dveh nepremičninah; za izvajanje BPP je bila po vrstnem redu s Seznama odvetnikov za nudenje BPP določena odvetnica D.D. Ko je bilo iz dopisa Odvetniške zbornice Slovenije z dne 7. 3. 2014 ugotovljeno, da je D.D. z dnem 7. 3. 2014 izbrisana iz imenika odvetnikov in ker prevzemnica njene odvetniške pisarne odvetnica E.E. ni želela prevzeti zastopanja tožnika, tožnik pa do dne 31. 3. 2014, ko je organ za BPP odločal o postavitvi novega odvetnika, ni pisno sporočil izbranega odvetnika, je organ za izvajanje BPP določil odvetnico A.A., in sicer s Seznama odvetnikov za nudenje BPP. Dne 9. 4. 2014 pa je tožnik podal predlog za razrešitev odvetnice A.A. in postavitev odvetnika B.B.. Navedel je, da ni res, da bi ga organ za BPP po telefonu opozoril, da mora pisno sporočiti izbranega odvetnika ter da je že telefonično predlagal, da se mu dodeli odvetnika B.B., kateremu je tudi že predal vso dokumentacijo v zadevi. Organ za BPP ugotavlja nadalje, da je res, kar zatrjuje tožnik, da je odvetnik B.B. pisno obvestil sodišče, da je pripravljen prevzeti vse odprte zadeve D.D., ki so ji bile dodeljene z odločbo o BPP, vendar je ta dopis sodišče prejelo šele 2. 4. 2014, to pa je že po odpravi odločbe o postavitvi odvetnice A.A.. Ker tožnikova prošnja za razrešitev odvetnice A.A. in postavitev drugega odvetnika ni utemeljena, jo je organ za BPP zavrnil. Za razrešitev postavljenega odvetnika in določitev drugega mora namreč biti podana ustrezna podlaga oziroma utemeljen razlog, ki pa ga tožnik ni izkazal. Tožnik v svoji prošnji za razrešitev odvetnice ni izkazal niti zatrjeval razlogov, iz katerih bi izhajalo, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ni v redu opravljala (v smislu določbe devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Zatrjevano dejstvo, da se je tožnik za zastopanje v predmetnem pravdnem postopku dogovarjal z drugim odvetnikom in da je le-temu že posredoval dokumentacijo mimo odločbe o dodelitvi BPP, pa ne predstavlja razloga za razrešitev. Šele če postavljena odvetnica ne bi želela opraviti določenih pravnih opravil, čeprav bi bila ta smiselna in potrebna, ali če bi jih opravila strokovno neustrezno, pomanjkljivo, tako da bi zamudila roke ali kako drugače škodovala tožniku, bi bilo mogoče govoriti o tem, da postavljena odvetnica svoje dolžnosti ne opravlja v redu in bi lahko prišlo do razrešitve.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Trdi, da ni res, da ni ustrezne podlage za zamenjavo odvetnika. Navaja, da je organu za BPP sporočil, za katerega odvetnika želi, da ga zastopa v zadevi. Organ za BPP pa njegove želje ni upošteval, kar ni skladno z zakonom, ki dovoljuje, da si tožnik sam izbere odvetnika po svoji želji. Tožnik meni, da tožbo vlaga utemeljeno, da se mu dodeli odvetnika, ki si ga zasluži in ki mu po Ustavi RS ter Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) pripada. Ker nima sredstev za preživljanje in ne prejema osebnega dohodka ter nima premoženja, predlaga, da se ga oprosti vseh sodnih stroškov in taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice A.A., ki je bila tožniku dodeljena za izvajanje BPP z odločbo št. Bpp 406/2014 z dne 31. 3. 2014 (odvetnica D.D. pa s to odločbo razrešena, po tem ko je bila tožniku z odločbo št. 406/2014 z dne 5. 3. 2014 dodeljena BPP za pravo svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 445/2013 in v postopku mediacije, zaradi priznanja, da v zapuščino po pok. C.C. sodijo nepremičnine in solastniški delež na dveh nepremičninah, in za njeno izvajanje določena odvetnica D.D.).

Po ZBPP se o razrešitvi odvetnika, dodeljenega za izvajanje BPP, na prošnjo upravičenca lahko odloči (le) na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP. Po tej zakonski določbi, na katero se opira tudi izpodbijana odločba, sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti; namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o razrešitvi pa obvesti Odvetniško oziroma Notarsko zbornico Slovenije. Kot izhaja iz vloge z dne 9. 4. 2014, o kateri je organ za BPP odločil z izpodbijano odločbo, pa tožnik kot razloga za razrešitev odvetnice A.A. ni navajal, da bi ta odvetnica ne opravljala v redu svojih dolžnosti, ampak da bi tožnik želel, da se mu dodeli odvetnika B.B., kateremu naj bi tožnik tudi že predal vso dokumentacijo. Ob takem dejanskem stanju pa je tudi po presoji sodišča organ za BPP na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP pravilno zavrnil tožnikovo prošnjo za razrešitev odvetnice A.A. Tožnik zmotno meni, da bi njegovi prošnji za razrešitev odvetnice A.A. moralo biti ugodeno, ker ta za izvajanje BPP ni bila določena na podlagi njegovega predloga, po zakonu pa prosilec lahko sam izbere osebo pooblaščeno za izvajanje BPP (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Razlog za razrešitev za izvajanje BPP dodeljenega odvetnika na predlog upravičenca je po že navedenem po ZBPP le, da odvetnik ne opravlja dobro svojih obveznosti (deveti odstavek 30. člena); take dejanske okoliščine pa v tem primeru niso podane, in to niti ni sporno. Ali je odvetnica A.A. mogla biti izbrana s Seznama odvetnikov za nudenje BPP in nato dodeljena tožniku za izvajanje BPP, in ali je bil organ za BPP pravočasno, to je pred izdajo izpodbijane odločbe obveščen, da je tožnik za izvajanje BPP izbral odvetnika B.B., pa niso dejstva in okoliščine, relevantne za odločanje o razrešitvi odvetnika na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP, pač pa za odločanje po drugem odstavku 30. člena ZBPP (ki določa, da če prosilec osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči sam ne izbere, jo določi pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije), na podlagi katerega pa je bila tožniku izdana odločba št. Bpp 406/2014 z dne 31. 3. 2014, s katero je bila tožniku odvetnica A.A. dodeljena. Navedeno odločbo pa je tožnik, če se z dodelitvijo ni strinjal, mogel tudi izpodbijati v upravnem sporu, v skladu s pravnim poukom v odločbi. Navedbe tožnika, da mu po Ustavi RS in EKČP za izvajanje BPP pripada izbrani odvetnik, pa prav tako niso navedbe, ki bi lahko vplivale na presojo sodišča v obravnavani zadevi, pač pa so tudi lahko relevantne le v zvezi z odločitvijo o določitvi odvetnice A.A. za izvajanje BPP (v odločbi št. Bpp 406/2014 z dne 31. 3. 2014).

O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so (že) po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah zadeve BPP oproščene plačila sodne takse, nastanek stroškov pa v postopku tudi ni bil ugotovljen.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.