Jedro

Razlogi za zavrženje obtožbe, ker obstajajo okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon in zaradi katerih je mogoče zavreči obtožni predlog po navedeni zakonski določbi, se navezujejo na razloge iz prvega odstavka 179. člena ZKP in petega odstavka 181. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom K 21618/2013 z dne 15. 12. 2016 na podlagi drugega odstavka 277. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v M. S., Zunanji oddelek v L., št. Kt 51/11 z dne 17. 3. 2011 in na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona obremenjujejo proračun. Tako odločitev je sprejelo, ker je ugotovilo, da je obdolženi A.T., ki je obtožen storitve kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), sodišču nedosegljiv, ker prebiva neprijavljen na naslovu T. bnš, Občina P., v Republiki BiH, katere državljan je, pri čemer ga varnostni organi Republike BiH niso dolžni izročiti Republiki Sloveniji. Navedeno pa začasno preprečuje pregon.

2. Zoper ta sklep se je okrožni državni tožilec pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje sojenje po vloženem obtožnem predlogu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka s tem, ko je pri izdaji sklepa nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 277. člena ZKP. Razlogi za zavrženje obtožbe, ker obstajajo okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon in zaradi katerih je mogoče zavreči obtožni predlog po navedeni zakonski določbi, se navezujejo na razloge iz prvega odstavka 179. člena ZKP in petega odstavka 181. člena ZKP(1). Gre za razloge, ko obdolženec po storjenem kaznivem dejanju duševno zboli ali če nastane pri njem duševna motnja ali če zboli za kakšno drugo hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka ali če je na begu, ali če so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon obdolženca - ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon, ali če ni zahteve upravičenega tožilca (prvi odstavek 179. člena ZKP); ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon (peti odstavek 185. člena ZKP). Pritožba ima prav, da je ugotovitev, ali je podana katera od navedenih okoliščin, dejansko vprašanje, katerega mora sodišče ugotoviti, sodišče prve stopnje pa nobene od navedenih okoliščin ni ugotovilo. V obrazložitvi sklepa namreč navaja, da obdolženi neprijavljen biva v Republiki BiH, katere državljan je, pri tem pa zaključuje, da na podlagi pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko BiH ni pričakovati izročitve obdolženega Republiki Sloveniji, ker Republika BiH lastnih državljanov ne izroča. Pritrditi je pritožbi, da bi glede na to, da je zoper obdolženega vložena obtožba za kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora do treh let, sodišče na podlagi 548. člena ZKP lahko razpisalo tiralico zoper obdolženega, na podlagi 519. člena ZKP pa bi lahko, v kolikor bi bili za to podani pogoji in soglasja oškodovanca, kazenski spis odstopilo Republiki BiH v pristojno reševanje. Sodišče prve stopnje pa ni storilo ničesar od navedenega, temveč je opravilo zgolj poizvedbe o prebivališču obdolženega in odredilo razpis iskanja.

5. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil 277. člena ZKP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost napadenega sklepa in je zato podana v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki ima za posledico razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje po obtožnem predlogu.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Op. št. (1) : Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 618.