Jedro

V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep sodišča opr. št. St ... z dne 8. 9. 2022 (PD 47).

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V svoji laični pritožbi je navajal, da je že v ugovoru navedel, da si bo priskrbel pravno varstvo s strani nepristranskih institucij, pisne odgovore o pravni pomoči še čaka, saj ustni razgovori ne štejejo. Trdil je tudi, da ne dvomi, da je sodišče ravnalo zakonito, vendar je v ugovoru zapisal dejstva, ki kažejo na to, česar sodišče ni naredilo, da je reševanje socialnih razmer res izven pristojnosti sodišča, vendar bi moralo sodišče upoštevati trenutno situacijo v družbi, o čemer bosta podala svoje mnenje tudi CSD in Varuh človekovih pravic. Ni sporno, da vse terjatve do njega izvirajo s strani države, FURS, Podjetniški sklad, vendar sodišče ni upoštevalo, da je tudi dolžnik upnik. Sodišče po navedbah pritožbe tudi ni postavilo skrajnega roka, do kdaj se mora stečaj končati, saj če bi sodišče postavilo začetni rok za izpraznitev stanovanja 1. februar 2023, tega ne bi prerekal, sedaj pa gre za vihravo hitenje, sodišče nima razumevanja za njegovo stisko, a je prepričan, da ima sposobnost človeške presoje tudi po moralni, človeški plati in ne zgolj po črki zakona.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je postopek osebnega stečaja nad dolžnikom pričelo s pravnomočnim sklepom 19. 11. 2021 na predlog dolžnika samega. S sklepom z dne 8. 9. 2022 (p. d. 47) je odločilo o začetku prodaje dveh dolžnikovih nepremičnin, pri čemer ena od njih predstavljata stanovanjsko hišo na naslovu A., v kateri živi dolžnik, zato je sodišče stečajnemu dolžniku s tem istim sklepom tudi naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa nepremičnino na naslovu A. izprazniti in jo izročiti upravitelju. Zoper sklep je dolžnik vložil ugovor (p. d. 48), ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

5. Pritožnik odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti z navedbami, da si bo priskrbel pravno varstvo s strani nepristranskih institucij. V ugovoru, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo z izpodbijanim sklepom, je s tem v zvezi trdil, da si do sedaj ni uspel zagotoviti ustrezne pravne pomoči. Tak ugovor ne more pomeniti, da mora sodišče zaradi njega s svojo odločitvijo kakorkoli odlašati oziroma da bi zaradi tega imel dolžnik več pravic kot sicer. Prava neuka stranka ima sicer interes, da jo v postopku zastopa kvalificiran pooblaščenec, ki ima pravno znanje in ustrezne izkušnje. Vendar ne Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ne Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopkih osebnega stečaja uporablja smiselno (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), ne poznata obveznega zastopanja ali tega, da bi si stranka s tem, da trdi, da si bo zagotovila pravno pomoč, podaljšala rok za vložitev pravnega sredstva. Pri tem le iz 283. člena ZPP izhaja, da če se stranka ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava, pa nima pooblaščenca, jo predsednik senata opozori, naj si vzame pooblaščenca in na predlog stranke senat nato narok preloži. Vendar v obravnavanem primeru citirana določba ni uporabljiva, saj ni šlo za izvedbo naroka za glavno obravnavo, ampak vložitev pravnega sredstva. V takem primeru si mora stranka, ki vlaga pravno sredstvo, pravno pomoč zagotoviti znotraj roka za vložitev pravnega sredstva, pri čemer se lahko posluži tudi instituta brezplačne pravne pomoči, če izpolnjuje zakonske pogoje za to. Pritožba je zato v tem delu neutemeljena.

6. Povsem na pavšalni ravni so ostale navedbe dolžnika, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je tudi stečajni dolžnik upnik v nekaterih zadevah. Dolžnik je z ugovorom izpodbijal sklep o prodaji, ki ga skladno z določbo drugega odstavka 330. člena ZFPPIPP sodišče izda, ko je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen. Sklep o začetku postopka osebnega stečaja v tem postopku je postal pravnomočen 11. 12. 2021, zato dolžnik sklepa o prodaji ne more izpodbiti s pavšalnimi ugovornimi navedbami, da izvaja določene aktivnosti, s katerimi bo lahko poravnal svoje obveznosti in da mu je Zavod X. ogromno dolžan, pa nima mehanizma, da to izterja. V postopku osebnega stečaja se namreč stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP). Dolžnik zato ne more uspeti s pritožbenimi pozivi, da naj mu da sodišče čas, da bo aktivno uredil svoje prihodke.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na določitev roka za izpraznitev. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Ker gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv, sodišče ne more določiti daljšega roka izpraznitve.

8. Glede na zatrjevano socialno stisko dolžnika pa pritožbeno sodišče dodaja, da je pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku roka za izpraznitev je zato predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj. Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnikom, koliko časa do dejanske prodaje stanovanjske hiše, lahko dolžnik in njegova družina v njej še prebivajo, kar pomeni, da lahko zatrjevano družinsko in zdravstveno situacijo dolžnika upošteva upravitelj pri opravi izvršilnih dejanj, pri čemer ne sme delovati v nasprotju z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), predvsem v smislu plačila stroškov za tako podaljšano bivanje.1

9. Pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Prim. VSL sklep Cst 400/2021 z dne 10. 11. 2021.