Jedro

Verodostojnost oziroma dokazna vrednost listine je predmet dokazne presoje, ne pa presoje o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, domnevno pridobljenih na nezakonit način.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokaza (listine v prilogi A266 spisa).

2. Zoper navedeni sklep je zagovornica vložila pravočasno pritožbo in predlagala, da višje sodišče ponarejeno listino pod prilogo A266, ki se v postopku uporablja v škodo obdolženca, izloči kot nedovoljen dokaz.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb zagovornice in podatkov spisa je razvidno, da je bil v predkazenskem postopku (poleg ostale listinske dokumentacije) pridobljen Zapisnik o končnem testiranju z dne 8. 1. 2009 (priloga A266 spisa). Iz izpovedi priče policista B. B. izhaja, da je bila v zvezi z navedenim zapisnikom na pristojno državno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.

5. Na podlagi določbe drugega odstavka 18. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se morajo izločiti dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati in dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi nedovoljenega dokaza iz prejšnjih dveh primerov. Nedovoljeni dokazi so torej tisti dokazi, ki so nastali na podlagi prepovedanega ravnanja državnega organa, kot tudi tisti dokazi, ki obstajajo sami po sebi, vendar se je v postopku za njih izvedelo na podlagi nezakonitega ravnanja državnega organa. Institut izločitve nedovoljenih dokazov je, upoštevaje temeljno pravilo, da sme sodišče svojo odločbo opreti samo na dokaze, ki so bili pridobljeni zakonito, namenjen sankcioniranju ravnanja državnih organov, v kolikor so določen dokaz pridobili na nezakonit način.

6. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbenim navedbam zagovornice, da do sedaj izvedeni dokazni postopek nakazuje na ponarejenost zapisnika v prilogi A266, vendar pa njen nadaljnji zaključek, da zato sporna listina očitno predstavlja nedovoljen dokaz, ni utemeljen. Pritožnica namreč ne zatrjuje, da je policija dokaz (sporni zapisnik) pridobila na nezakonit način (niti to ne izhaja iz podatkov spisa), kar je predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti predloga za izločitev dokazov, temveč izpodbija verodostojnost oziroma dokazno vrednost zapisnika, ki pa bo, v kolikor bo državno tožilstvo zoper obdolženca vložilo obtožnico, predmet dokazne presoje v nadaljnjem postopku.

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornice obdolženega A. A. zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.