Jedro

V 18. členu pravilnika je določeno tako imenovano mirovanje štipendiranja, ki ne določa le enkratnega mirovanja v času študija oziroma ne izključuje, da nastopi mirovanje potem, ko v naslednjem študijskem letu štipendist opravi vse pogoje za vpis v višji letnik in pravočasno ne opravi vseh študijskih obveznosti tega višjega letnika.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za šolstvo, znanost in šport št. 605-05-1009/2000/6 z dne 16. 8. 2004 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno ugodila pritožbi tožnice proti sklepu tožene stranke št. 605-05-1009/00 z dne 3. 12. 2003, s katerim je bil zavrnjen zahtevek tožnice za mirovanje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju in določena dolžnost tožnice povrniti sprejete zneske štipendije s pripadajočimi obrestmi na podlagi izstavljenega zahtevka. Tožena stranka je pritožbi delno ugodila v delu, v katerem tožnica uveljavlja odlog vračila prejetih zneskov in je tako tožnica prejete zneske dolžna povrniti po obrokih najkasneje do 30. 9. 2006. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bilo s pogodbo o štipendiranju z dne 15. 11. 1999 med tožnico in toženo stranko dogovorjeno, da štipendiranje začne 1. 10. 1999 in traja od 1. letnika študijskega programa do končanja izobraževanja, vendar ne dlje kot do 30. 9. 2004. Tožena stranka se sklicuje na 8. člen pogodbe, ko so navedeni primeri, v katerih štipendiranje preneha še pred potekom dogovorjenega časa in se pogodba razdre. Tak primer je, če štipendist po letu dni mirovanja pravice do štipendiranja ne opravi vseh pogojev za vpis v višji letnik. Navaja, da je tožnica prvič zaprosila za mirovanje v študijskem letu 2000/2001, kar ji je bilo odobreno. Prošnja za ponovno mirovanje v študijskem letu 2003/2004 je bila z izpodbijanim sklepom zavrnjena. Ker je prišlo do ponovne neizpolnitve obveznosti za vpis v višji letnik, je prišlo do kršitve pogodbe na podlagi 5. a v zvezi s 1. alineo 8. člena pogodbe. Pogodba se na podlagi 2. odstavka 8. člena razdre, štipendist pa je vezan vrniti prejete zneske skupaj z obrestmi. Tožnica v nadaljevanju pritožbe uveljavlja možnost odloga vračila pogodbenih obveznosti, tožena stranka je temu ugodila ob smiselni uporabi določbe 21. člena Pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči in na podlagi z dokazili potrjenih razlogov za neizpolnjevanje študijskih obveznosti.

Tožnica v tožbi navaja, da je v letu 1999 sklenila pogodbo o prejemanju kadrovske štipendije. Šolsko leto 2000/2001 je ponavljala in je bila v tem času štipendija v mirovanju. Nato se je normalno vpisala v 2. in 3. letnik, v šolskem letu 2003/2004 pa se ji ni uspelo vpisati v 4. letnik. Po pošti je prejela sklep tožene stranke z dne 3. 12. 2003 o tem, da je pogodba o štipendiranju razdrta in da mora vrniti zneske, pritožila se je in meni, da je imela za to utemeljene razloge in priložila zdravniško dokazilo. Tožnica navaja te razloge, in sicer da je leta 1991 zbolela njena mati in je bila v šolskem letu 2000/2001 zaradi njene bolezni ves čas doma in jo negovala, ker je bila mati popolnoma nepokretna. Mati je marca 2002 umrla, ves čas se je sicer trudila, da bi opravila izpite, vendar se je vsega skupaj nabralo preveč, nastopili so problemi s koncentracijo in se ni mogla učiti tako kot bi se lahko. Imela je tudi hude probleme s prebolevanjem smrti matere. Tožena stranka je njeni pritožbi le delno ugodila, in sicer v delu, da je dolžna povrniti znesek po obrokih. Tožnica meni, da glede na objektivne razloge in napredovanje meni, da je upravičena do stornacije vračila plačila seveda s tem, da se zaposli v šolstvu kot je bila dogovorjena po pogodbi.

Tožena stranka je predložila upravne spise, navedla pa je tudi, da vztraja pri svoji odločitvi in da dodatnih pojasnil in pripomb nima.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa in navedb v tožbi in prilog, ki jih je tožnica k tožbi priložila, izhaja, da med strankama ni sporno, da sta stranki sklenili pogodbo o štipendiranju v letu 1999, ki je sklenjena na podlagi Pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči (Uradni list RS, št. 75/94 in nadaljnji, v nadaljevanju: pravilnik). Tožnica v tožbi tudi potrjuje, da je nastopilo prvo mirovanje v šolskem letu 2000/2001, v šolskem letu 2003/2004 pa se ji ni uspelo vpisati v 4. letnik.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica k svoji prošnji za mirovanje vračila štipendije z dne 30. 9. 2003, prejeta pri toženi stranki 13. 10. 2003, priložila zdravniško potrdilo z dne 29. 9. 2003 in v svoji prošnji tudi povzela razloge, ki jih to zdravniško potrdilo navaja. To zdravniško potrdilo je tožnica ponovno priložila toženi stranki s svojo pritožbo zoper sklep tožene stranke z dne 3. 12. 2003. Tožena stranka je upoštevala razloge, ki jih potrjuje zdravniško potrdilo, pri odločitvi za odlog vračila. Po presoji sodišča pa nima pravne podlage razlaga tožene stranke, da ponovna neizpolnitev obveznosti za vpis v višji letnik predstavlja kršitev pogodbe oziroma pravilnika. V 18. členu pravilnika je določeno tako imenovano mirovanje štipendiranja, ki ne določa le enkratnega mirovanja v času študija oziroma ne izključuje, da nastopi mirovanje potem, ko v naslednjem študijskem letu štipendist opravi vse pogoje za vpis v višji letnik in pravočasno ne opravi vseh študijskih obveznosti tega višjega letnika. Stališče tožene stranke, da ponovno mirovanje štipendista predstavlja kršitev pogodbe, po presoji sodišča, nima podlage niti v sklenjeni pogodbi niti v pravilniku.

Po presoji sodišča pa je tožena stranka preuranjeno štela, da tožnica prosi za obročno vračanje štipendije po 3. odstavku 22. člena pravilnika. Tožnica je svojo prošnjo z dne 30. 9. 2003 res naslovila: prošnja za mirovanje vračila štipendije, vendar je v tej svoji prošnji navedla razloge zakaj se ji je to pripetilo in priložila zdravniško potrdilo. Po presoji sodišča pa tožena stranka oziroma organ prve stopnje ni s tožnico razčistil ali predlaga mirovanje štipendiranja po 18. členu pravilnika ali pa predlaga oprostitev vračila štipendije po 2. odstavku 22. člena pravilnika, ko se lahko štipendista izjemoma oprosti pogodbenih obveznosti, če je ta v težjem zdravstvenem stanju. Tožnica je predložila zdravniško potrdilo in navedla svoje težave, zato bi v dvomu moral organ postopati kot da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva na podlagi 1. odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in tožnico pozvati, da to nejasnost odpravi in šele nato o njeni vlogi odločiti. Ker je vloga tožnice nejasna glede vsebine oziroma njenega predloga glede na določila pravilnika, je bila odločitev organa preuranjena, ko je brez poziva tožnici, da to nejasnost odpravi, sam odločil. To pa še posebej, ker sedaj v tožbi tožnica meni, da je upravičena do stornacije vračila.

V ponovljenem postopku mora upravni organ najprej tožnico pozvati tako kot določa 1. odstavek 67. člena ZUP in ugotoviti kaj tožnica predlaga in nato odločiti. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da v postopku pred izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Pri svoji odločitvi je upoštevalo navedbe tožnice, da lastnega dohodka nima, da je bila do 31. 8. 2004 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve in je prejemala denarno socialno pomoč preko Centra za socialno delo. Na podlagi teh navedb tožnice sodišče zaključuje, da bi bila lahko s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se sama preživlja, zato je njenemu predlogu ugodilo.