Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je domnevo mogoče izpodbijati z ustreznimi trditvami in dokazi. Tožeča stranka je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje in o tem predlagala dokaze. Tudi zavrnilno zamudno sodbo izpodbija iz tega razloga. Postavitev v prejšnje stanje ni mogoče zaradi zatrjevanja, da tožnik ni prejel sklepa sodišča, vendar je treba presojati navedbe kot trditve, da tožeča stranka ni prejela sklepa sodišča prve stopnje.
I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje in sodba se razveljavita in vrneta sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 8. 2022 zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in naložilo tožeči stranki pravdne stroške.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Tožeča stranka je predlagala postavitev v prejšnje stanje glede roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ki ga je sodišče tožeči stranki poslalo s sklepom z dne 16. 6. 2021. V predlogu je tožeča stranka navajala, da s tem ni bila seznanjena vse do prejema odločbe z dne 19. 11. 2021, kar je prejela 25. 11. 2021. Sklep z dne 16. 6. 2021 ni bil nikoli vročen. 30. 6. 2021 je pooblaščenec tožeče stranke prejel sodno pošiljko, vendar se v njej ni nahajal sklep, ampak le odgovor drugotožene stranke s prilogami. Ko pa je tožeča stranka za to izvedela iz odločbe z dne 29. 11. 2021, je vložila tudi pritožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V predlogu je predlagala dokaze, ki potrjujejo, da pooblaščenec ni bil seznanjen s sklepom z dne 16. 6. 2021. Opisuje, kako ima pisarna odvetnika vzpostavljen sistem kontrole in preverjanja sodnih pošiljk in trdi, da ni bil seznanjen s sklepom z dne 16. 6. 2021. Sodišče pa se le sklicuje na vročilnico kot javno listino. Pritožba nato prepisuje razloge sklepa. Sklep ne vsebuje razlogov o dokazih, s katerimi je tožeča stranka dokazovala, da spornega sklepa v pošiljki ni bilo. Vročilnica dokazuje le, da je bila pošiljka vročena, ne pa njene vsebine. Pooblaščenec je pošiljko prejel, vendar v njej ni bilo sklepa. Na vročilnice pa se podpiše prejemnik kuverte. Vendar to ne pomeni, da je vsebina točna. Ker sklepa ni bilo, je upravičena tudi zamuda roka. Pritožuje se tudi zoper sklep o stroških, kjer se nalaga tožniku, da povrne drugotoženi stranki stroške s predlogom za vzpostavitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje na procesni položaj drugotožene stranke ne vpliva. Zamudna sodba je bila izdana le glede zahtevka zoper prvotoženo stranko in ne zoper drugotoženo stranko. Vloga drugotožene stranke, ki je odgovorila na predlog, je zato nepotrebna.
3. Na vročeno pritožbo proti sklepu, je odgovorila drugotožena stranka. Predlaga zavrnitev.
4. Ko je tožeča stranka prejela sklep in delno zamudno sodbo z dne 19. 11. 2021 je vložila pritožbo proti tej odločbi. Opozarja, da je sodišče odločilo z delno zamudno sodbo glede II. točke izreka, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevek zoper prvo toženo stranko. Ponavlja razloge kot v predlogu za vzpostavitev v prejšnje stanje. Trdi, da je v odločbi šlo za odločbo presenečenja, saj tožeča stranka ni bila seznanjena z obstojem sklepa z dne 16. 6. 2021. Ponavlja, da v pošiljki, ki jo je pooblaščenec prejel 30. 6. 2021, ni bilo sklepa, da mora tožeča stranka tožbo popraviti. Tudi v tej vlogi tožeča stranka ponavlja, kako deluje Odvetniška pisarna A. A. in o tem delovanju in vročanju pisanja dne 30. 6. 2021, predlaga vrsto dokazov (list. št. 66). Meni, da tožba ne more biti nesklepčna, pač pa kvečjemu nepopolna. Gre za kršitev tretjega odstavka 318. čelna ZPP v zvezi s 180. in 108. členom ZPP. Meni, da gre kvečjemu za nepopolno vlogo. Vendar vztraja, da je bila tožba popolna. Zahteva po preklicu izjave in opravičilu ima podlago v 178. členu OZ. Tožeča stranka je pod točko II tožbe opredelila, za kakšne izjave je šlo. Podlaga za nepremoženjsko škodo pa je 179. člen OZ. Gre za enotne duševne bolečine.
5. Pritožba je bila vročena prvotoženi stranki z nabitjem na sodno desko.
6. Preden je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vzpostavitev v prejšnje stanje, je predložilo pritožbo zoper sklep in delno zamudno sodbo z dne 19. 11. 2021 pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka vložila najprej predlog za vzpostavitev v prejšnje stanje glede vročitve sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko na odpravo nesklepčnosti tožbe (sklep z dne 16. 6. 2021). V spisu je nato bila pritožba zoper sklep in zamudno sodbo z dne 19. 11. 2021. Tožeča stranka je v predlogu za vzpostavitev v prejšnje stanje navajala, da vlagata predlog le v primeru, če s pritožbo ne bi uspela. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ZPP ne pozna podredno vloženega predloga za vzpostavitev v prejšnje stanje, če ne bi stranka uspela s pritožbo zoper glavno odločbo. Predlog za vzpostavitev v prejšnje stanje je bil tudi vložen časovno pred pritožbo. Zato je spis vrnilo sodišču prve stopnje, da pozove tožnika, da se izjavi, ali je vložil predlog za vzpostavitev v prejšnje stanje ali pritožbo zoper odločbo. Tožeča stranka se je izjavila, da vztraja pri obeh vlogah in ponovno vztraja na podrednem predlogu za vzpostavitev v prejšnje stanje.
7. Nato je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 23. 8. 2022. 8. Pritožbi sta utemeljeni.
O pritožbi proti sklepu z dne 23. 8. 2022:
9. Tožeča stranka je 10. 12. 2021 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati podala popravo tožbe. Bistvo predloga tožeča stranke je, da sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 6. 2021, ko je tožeči stranki bilo naloženo, da mora v 15 dneh odpraviti nesklepčnost tožbe glede II. točke tožbenega zahtevka ter predložiti dokaze, tožeči stranki ni bil vročen. Tožeča stranka je opisovala, kako poteka poslovanje v odvetniški pisarni in da kljub skrbnosti niso dobili v pošiljki tega sklepa. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavrne ta razlog in se sklicuje na vročilnico (r. št. 12). Na vročilnici piše, da je v pošti tudi sklep z dne 16. 6. 2021. Sodišče prve stopnje se sklicuje, da je to javna listina in izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje in zato predlog zavrne.
10. Pritožbeno sodišče nato odgovarja, da je po določbi člena 224 ZPP vročilnica javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Vendar je po četrtem odstavku 224. člena ZPP mogoče dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Tožeča stranka je o tem predlagala vrsto dokazov (list. št. 60) in sodišče prve stopnje jih ni izvedlo. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (relativna bistvena kršitev določb ZPP in 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP).
O pritožbi proti delni zamudni sodbi z dne 19. 11. 2021:
11. Tožeča stranka je časovno najprej vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, nato pa še pritožbo proti zavrnilni zamudni sodbi z dne 19. 11. 2021. Z delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek proti prvotoženi stranki in sicer v celoti (tako zahtevek na opravičilo prvotožene stranke in preklic izjave kot zahtevek na plačilo nepremoženjske škode). Štelo je, da prvotožena stranka na poziv sodišča ni vložila še enega izvoda odgovora na tožbo in je na podlagi 108. člena ZPP odgovor na tožbo zavrglo. Nato je ugotavljalo ali so podani drugi razlogi iz določbe 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Tožbo je ocenilo kot nesklepčno, ker tožeča stranka na podlagi tretjega odstavka 318. člena v zvezi s sklepom z dne 16. 6. 2021 tožbe ni popravila in nesklepčnosti ni odpravila.
12. V pritožbi proti zamudni sodbi tožeča stranka ponavlja navedbe kot v pritožbi proti sklepu z dne 23. 11. 2022. Trdi, da sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, da tožbo popravi (sklep z dne 16. 6. 2021) ni prejela in da zato ne more biti podlaga zavrnitve tožbenega zahtevka proti prvotoženi stranki, da tožba ni sklepčna. Opozarja, da je sklepu z dne 16. 6. 2021 sodišče naložilo odpravo nesklepčnosti tožbe tako, da bo utemeljenost II. točke tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter iz priloženih dokazov (list. št. 44). Sodišče prve stopnje pa je izdalo zavrnilno zamudno sodbo proti celotnemu tožbenemu zahtevku, ki je sestavljen iz več delov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje presojalo nepopravljeno tožbo, saj je menilo, da je bil sklep z dne 16. 6. 2021 vročen. Sicer pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da morajo biti posamezne oblike nepremoženjske škode v skladu z določbo 179. člena OZ in 178. člena OZ. Pri tem se sodišče ni ukvarjalo oziroma sodba nima razloga glede prvega dela tožbenega zahtevka, ko tožnik zahteva opravičilo z določenim tekstom, kar je zahtevek po 178. členu OZ. Na to tudi pritožba opozarja. Nato sodišče v 11. točki izpodbijane sodbe zapiše, da je opis življenjskega primera premalo individualiziran in konkretiziran in tudi potek tožnikovega zdravljenja oziroma bolniškega staleža. Pritožbeno sodišče opozarja, da ta del tožbe ni bil vrnjen v popravo (glede na izrek sklepa) in da bi bilo treba tudi v tem delu tožbo vrniti v popravo, če sodišče meni, da bi bilo treba opis življenjskega primera konkretizirati, individualizirati in tudi potek tožnikovega zdravljenja. Vse to je narekovalo ugoditev pritožbi in razveljavitev zavrnilne zamudne sodbe proti prvotoženi stranki (kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
13. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje izvede predlagane dokaze o tem, ali je bil sklep z dne 16. 6. 2021 v vročilnici oziroma preveri vročitev tega sklepa. Če je bil sklep vročen oziroma tožeča stranka ne bo dokazala, da to kar se potrjuje na vročilnici, ni točno, naj sodišče prve stopnje ponovni odloči o pogojih za izdajo zamudne sodbe proti prvotoženi stranki. Če bo ugotovila, da tožeča stranka sklepa z dne 16. 6. 2021 ni prejela, pa naj ji ta sklep ponovno vroči. Glede na razloge zavrnilne zamudne sodbe je treba tudi dodati, da v sklepu z dne 16. 6. 2021 sodišče ni naložilo tožeči stranki poprave tožbe glede prvega dela tožbenega zahtevka. Zato naj sodišče prve stopnje presodi, ali je treba vrniti tožbo v popravo tudi glede prvega dela tožbenega zahtevka in sicer v delu, ko sodišče ugotavlja, da tožba ni zadosti konkretizirana glede samega opisa škodnega dogodka oziroma življenjskega primera, da tudi ni zadosti navedb o zdravniški pomoči, zdravljenju in bolniškemu staležu. Tudi za prvi tožbeni zahtevek (podlaga v 178. členu OZ), mora tožnik zadosti jasno opisati življenjski primer, da ga lahko sodišče obravnava. To velja za določbo 178. člena in 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ne more teh kršitev ZPP samo odpraviti, saj bi priče izvajale dokaze in s tem strankam odvzelo pravico do pritožbe. Od teh dokazov pa je tudi odvisno nadaljnje sojenje, kar pa je v pristojnosti sodišča prve stopnje.
14. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.