26. 10. 2000

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu, na seji dne 26. oktobra 2000

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 663/2, 793/2, 793/3 in 793/4, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 215 k. o. Ž. Z. je pristojno Okrajno sodišče v Žalcu.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Okrajno sodišče v svoji zahtevi navaja, da je bila zahteva za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin dne 7. 12. 1993 vložena pri upravnem organu takratne Občine Žalec. Upravna enota Žalec jo je dne 24. 7. 2000 z dopisom št. 321-428/93-IV odstopila v reševanje Okrajnemu sodišču v Žalcu. Okrajno sodišče pa meni, da so bile nepremičnine prejšnjemu lastniku podržavljene z odločbo Komisije za arondacijo Občinske skupščine Žalec št. 462-64/1963-3 z dne 5. 8. 1963 in ne na podlagi pravnega posla - kupne pogodbe z dne 9. 5. 1963. To pogodbo naj bi bilo namreč treba šteti kot sporazum med tedanjim lastnikom in arondacijskim upravičencem, kot ga je predvideval takrat veljavni Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju: TZIKZ). Podržavljenje naj bi bilo torej izvedeno na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen).

2.Sodišče navaja, da so arondacijski postopki v denacionalizacijskih zadevah, ki jih obravnava, potekali tako, da je Kmetijski kombinat V. predlagal izvedbo arondacije. Pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo pa je dovolil uvedbo postopka arondacije, ko je ugotovil, da so izpolnjeni pogoji po TZIKZ. Po dovolitvi arondacije naj bi komisija opravila ogled zemljišč in izdala ustrezne odločbe. Pred tem pa naj bi bili s strankami sklenjeni sporazumi oz. pogodbe v okviru postopka arondacije. Kot dokaz tem navedbam sodišče prilaga še drugi dve arondacijski odločbi.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi TZIKZ, že opozorilo (npr. odločbi št. U-I- 75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27 ter št. U-II-231/96 z dne 29. 10. 1996, Uradni list RS, št. 64/96 in OdlUS V, 142), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za izdajo take odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.

5.Taka je tudi obravnavana zadeva. Iz listinske dokumentacije v spisu št. N 51/2000 je razvidno, da je A. A. dne 9. 5. 1963 s Kmetijskim kombinatom V., Obrat Ž. Z., sklenil kupno pogodbo, s katero mu je prodal šest parcel, med katerimi so tudi zemljišča, za katera je vložil zahtevo za denacionalizacijo (parc. št. 663/2, 793/2, 793/3 in 793/4, vse k.o. Ž. Z.). Komisija za arondacijo Občinske skupščine Žalec je odločbo št. 462-64/1963-3 z dne 5. 8. 1963 izdala na podlagi predhodno sklenjene kupne pogodbe in s tem potrdila arondacijo v korist kmetijskega kombinata, kar po oceni Ustavnega sodišča na prenos lastnine, do katerega je prišlo na podlagi kupne pogodbe, ni imelo nikakršnega vpliva.

6.Navedbe sodišča o tem, kako so potekali arondacijski postopki, nedvomno držijo, saj je opisani postopek predvideval TZIKZ v členih 53 do 68 (oziroma členih 36 do 49 prečiščenega besedila, Uradni list SFRJ, št. 25/65). V obravnavani zadevi pa iz listinske dokumentacije v spisu št. N 51/2000 ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena, niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Da je bil glede obravnavanih zemljišč izveden arondacijski postopek tudi iz odločb, ki jih prilaga Okrajno sodišče in ki se nanašajo na arondacijo drugih zemljišč, ne izhaja. Že upravni organ pa je, po poizvedbah v Zgodovinskem arhivu Celje, ugotovil, da odločba o dovolitvi arondacije ne obstaja.

7.Odločba o podržavljenju zemljišč prejšnjemu lastniku torej ni imela konstitutivnega značaja. Izdana je bila v skrajšanem postopku, pogodbeni stranki pa sta bili na njeni podlagi oproščeni plačila davčnih obveznosti iz naslova prenosa lastninske pravice na nepremičninah. V tem primeru je bila torej arondacija izvedena na podlagi predhodno sklenjene pogodbe. Z arondacijsko odločbo, ki jo je upravni organ Občine Žalec izdal na podlagi tega pravnega posla, je zgolj ugotovil že nastale pravne posledice. Arondacijska odločba je služila le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu.

8.Zato je na podlagi 56. člena ZDen za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo podana pristojnost Okrajnega sodišča v Žalcu.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen