Jedro

Upravna odločba o dodelitvi BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje v pravdnem postopku. Zato mora odvetnik, ki je za izvajanje BPP določen z upravno odločbo, ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo.

S smrtjo tožnika je sicer res prenehala upravičenost tožnika do brezplačne pravne pomoči na podlagi upravne odločbe in tudi upravičenost izvajalca BPP do povračila stroškov za izvajanje BPP, ni pa prenehalo pooblastilo za zastopanje tožnika v predmetni pravdni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev pravdnega postopka (I. točka izreka) in tožeči stranki podaljšalo rok iz dopisa z dne 9. 9. 2024 za 15 dni od vročitve tega sklepa (II. točka izreka).

2.Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) po pooblaščenki glede na pritožbene navedbe in pritožbeni predlog pravočasno izpodbija I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu tožnika za prekinitev ugodi, podredno razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2.Navaja, da je odločitev sodišča zmotna, saj je tožnik zastopan po brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: BPP). Zastopanje stranke po samem zakonu preneha s smrtjo upravičenca do BPP. Izvajalec BPP po smrti upravičenca ni več upravičen do povračila stroškov. Tudi z razrešitvijo izvajalca BPP avtomatsko preneha pooblastilno razmerje. Izvajanja zastopniških storitev po BPP nikakor ni enačiti s pooblastilnim razmerjem. Pooblastilno razmerje je v tem primeru dejansko le soglasje upravičenca z izbiro odvetnika. Res sicer je, da ne zadostuje le odločba o dodelitvi BPP, ampak je potrebno predložiti pooblastilo, vendar le iz namena, da upravičenec do BPP potrdi, da soglaša s postavitvijo določenega izvajalca BPP. Glede na navedeno je položaj osebe, ki je zastopana po BPP, dejansko podoben položaju osebe, ki je brez pooblaščenca, ne pa položaju osebe, ki je zastopana po pooblaščencu. Sodišče bi moralo postopek prekiniti, dokler vanj ne bodo vstopili dediči po pokojnem tožniku ter ga prevzeli. Sicer bo poseženo v pravico do sodnega varstva tožnika po načelo enakopravnosti. Dodati je tudi, da je izvajalec BPP upravičen do povračila stroškov nastalih do smrti upravičenca. Skladno z določbami 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) lahko odvetnik odkloni izvajanje BPP iz razlogov, na katere ne more vplivati, in smrt upravičenca je nedvomno eden izmed teh razlogov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP). Postopek se prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP).

5.Pooblaščenka tožnika je kot izvajalka BPP predlagala sodišču prve stopnje prekinitev postopka, ker je tožnik umrl. Sodišče prve stopnje je ta predlog zavrnilo iz razlogov, ker tožnik v tem postopku ima pooblaščenko in ker dejstvo, da mu je pooblaščenka nudila BPP na podlagi odločbe pristojnega sodišča, ne utemeljuje drugačne odločitve, saj gre kljub temu med tožnikom in pooblaščenko za pooblastilno razmerje.

6.Odločba o dodelitvi BPP je upravna odločba izdana v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči, s katero je odvetnik s strani sodišča določen za izvajanje BPP. S tovrstno odločbo odvetnik ni pooblaščen s strani upravičenca do BPP za zastopanje v pravdni zadevi. Pooblastilo za zastopanje je pogodba o naročilu, s katero se prevzemnik naročila (odvetnik) zavezuje naročitelju (stranka), da bo zanj opravil določene posle. Pri pooblastilu odvetniku gre za obligacijsko pravno razmerje med stranko in odvetnikom, pri izdaji odločbe o dodelitvi BPP pa za upravno odločbo, izdano upravičencu BPP glede na njegov zahtevek. Upravna odločba ne more nadomestiti pooblastila danega odvetniku in daje stranki le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi, kot to določa ZPP. V pravdnem postopku da stranka pooblastilo pisno (prvi odstavek 97. člena ZPP). Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP).

7.Ob obrazloženem upravna odločba o dodelitvi BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje v pravdnem postopku. Zato mora odvetnik, ki je za izvajanje BPP določen z upravno odločbo, ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo, kot je tudi bil primer v obravnavani zadevi, ko je pooblaščenka predložila pooblastilo za tožnika, ki je med postopkom umrl.

8.Ker torej pooblaščenka v predmetnem pravdnem postopku zastopa tožnika na podlagi pooblastila, neutemeljeno pritožbeno meni, da je njeno pooblastilo za zastopanje s smrtjo tožnika prenehalo že po samem zakonu. S smrtjo tožnika je sicer res prenehala upravičenost tožnika do brezplačne pravne pomoči na podlagi upravne odločbe in tudi upravičenost izvajalca BPP do povračila stroškov za izvajanje BPP, ni pa prenehalo pooblastilo za zastopanje tožnika v predmetni pravdni zadevi.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru, če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo (prvi odstavek 100. člena ZPP). Po smrti pooblastitelja pooblaščenec nastopa v imenu in na račun pooblastiteljevih dedičev. Postopek se ne glede na smrt stranke, ki ima pooblaščenca, nadaljuje, saj se skladno s 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le v primeru, če stranka, ki umre, v pravdi nima pooblaščenca.

10.Ob obrazloženem se izkažejo za neutemeljene tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe tožnika, saj je sodišče prve stopnje pravilno predlog tožnika za prekinitev postopka zavrnilo.

11.Zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 80, 205, 205/1, 205/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.