Jedro

Ker je sodišče prve stopnje k podanemu mnenju izvedenca dodalo dodatno vsebino, je s tem storilo bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke II. odst. 339.čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi se ugotovilo, da je oporoka pokojne M. B. z dne 24. 9. 2009 neveljavna. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da kljub strokovno pravilni, korektni ter verodostojni oceni izvedenca, ki meni, da oporoke z dne 24. 9. 2011 v rokopisni verjetnosti, to je 50 % verjetnosti ni podpisala pokojna M. B., sklepalo, da pri forenzinčnem preiskovanju pisav dejansko ni absolutne gotovosti. Glede na to, da pa je izvedenec grafološke stroke podal oceno, da obstaja le 50 % verjetnost, da zapustnica M. B. ni podpisala predložene oporoke, sodišče ugotavlja, da tožnica s tem dokazom ni uspela z gotovostjo dokazati, da podpis oporoki ni od zapustnice M. B.. Na podlagi izpovedi zaslišanih prič pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da mnenje ni v popolnem nasprotju s preostalimi dokazi, ker so tako priče, kot toženka skladno izpovedale, da je oporočiteljica v njihovi navzočnosti konkretno oporoko dejansko podpisala. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka in ob pravilni uporabi določbe prvega odstavka 64. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče zaključuje, da je oporoka pokojne M. B. z dne 24. 9. 2001 veljavna, saj je oporočiteljica znala brati in pisati, v navzočnosti dveh oporočnih prič, pa je tudi izjavila, da je to njena oporoka. Zatem je oporočiteljica oporoko podpisala, za njo pa še obe oporočni priči G. A. in L. J. D. Zavrnilo pa je dokazni predlog za dodatno zaslišanje izvedenca grafologa. Ker je toženka z izvedenimi dokazi prepričala sodišče, da je predloženo oporoko z dne 24. 9. 2011 lastnoročno podpisala pokojna M. B., je tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke, kot neutemeljen zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe je sporno tolmačenje izvedenskega mnenja, saj je očitno, da sodišče mnenje izvedenca, ki poudari, da gre pri podpisu pokojne na oporoki za ponaredek oziroma, da spornega podpisa na oporoki ni podpisala pokojna M. B. in sodišče to tolmači drugače in nezakonito. Sodišče tolmači izvedensko mnenje ob povezavi z kvazi znanstvenim člankom, v smislu da ni jasno, ali je podpis ponarejen ali ne. Takšno tolmačenje izvedenskega mnenja ni zakonito. Sodišče se je pri odločitvi oprlo zgolj na zaključno mnenje izvedenca grafologije, pri tem pa je v celoti spregledalo ugotovitve in zapis grafologa iz obrazložitve izvedenskega mnenja. Izvedenskega mnenja ni mogoče tolmačiti drugače kot le tako, da je nesporno, da spornega podpisa ni naredila pokojna M. B.. V pritožbi izpostavlja kako je mogoče, da izvedenec jasno zapiše, da gre pri spornem podpisu za ponaredek, sodišče pa zapiše, da obstaja dvom v to, ali gre res za ponaredek ali ne. Sodišče zapiše, da je izvedenec grafološke stroke podal oceno, da obstaja le 50 % verjetnost, da zapustnica M. B. ni podpisala oporoke, kar pa je izmišljeno in kaže na bistveno kršitev procesnih pravil, saj ugotovitve, da obstaja 50 % verjetnost, izvedenec ni zapisal. Obrazložitev sodbe v točki 7 in 8 je nezakonita, saj sodišče nezakonito tolmači dokazno vrednost izvedenih dokazov. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče pa je storilo relativno bistveno kršitev procesnih pravil po prvem odstavku 339. člena ZPP, saj je opustilo dodatno zaslišanje izvedenca zaradi razjasnitve, saj sodišče s strani tožnice predlagane dokaze ni izvedlo v zadostni meri, da bi tožnica lahko učinkovito uveljavljala svoje procesne pravice v dokazovanju svojih trditev. Sodišče je namreč priče povabilo na narok šele po tistem, ko je že pridobilo mnenje s tem, ko ni dalo možnosti tožeči stranki, da postavi dodatna vprašanja izvedencu po tistem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo priče in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je nepravilno uporabilo tudi materialno pravo, ko je zaključilo, da je oporoka sestavljena v skladu z določili ZD, kar pa ni zakonita ugotovitev glede na to, da je podpis ponarejen. Prav tako je napačna odločitev o stroških, nastalih na prvi stopnji. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Meni, da niso podane kršitve določb ZPP, saj tožeča stranka na podano izvedensko mnenje ni odgovorila, medtem ko je tožena stranka podala pripombe, katere je sodišče prve stopnje v nadaljevanju tudi upoštevalo. Tožena stranka vztraja pri tem, da je pokojna podpisala oporoko. Izvedenec je podal svojo zaključno ugotovitev o rokopisni verjetnosti, kar pa ne zadostuje za dokazni standard gotovosti. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev med drugim oprlo tudi na mnenje izvedenca grafologa. Sodišče prve stopnje je v točki 7 obrazložitve zapisalo “glede na to, da je izvedenec grafološke stroke podal oceno, da obstaja le 50 % verjetnost, da zapustnica M. B. ni podpisala predložene oporoke”, sodišče ugotavlja, da tožnica s tem dokazom ni uspela z gotovostjo dokazati, da podpis na oporoki ni od zapustnice M. B. V tej zvezi pa pritožba utemeljeno sodišču prve stopnje očita, da je mnenje izvedenca grafologa razlagalo v nasprotju s tistim, kar je podal v svojem mnenju izvedenec grafološke stroke. Iz menja izvedenca grafološke stroke je razvidno, da je le-ta v točki IV podal mnenje, da oporoke z dne 24. 9. 2011 (vložena v zapuščinski spis Okrajnega sodišča v Šentjurju D 64/2011), v rokopisni stopnji verjetnosti, ni podpisala pokojna M. B. Sporni podpis vsebuje elemente poskusa ponaredka podlage. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je dodalo k tej končni ugotovitvi dodatek, da je izvedenec podal oceno, da obstaja le 50 % verjetnost, da zapustnica M. B. ni podpisala predložene oporoke, podalo mnenju drugačen pomen kot le-ta izhaja iz njegovega originalnega zapisa. Tega dodatka namreč iz mnenja izvedenca grafološke stroke o 50 % verjetnosti, da zapustnica M. B. ni podpisala predložene oporoke, ni mogoče pripisati podanemu mnenju. Zato je podana očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je o odločilnem dejstvu o neveljavnosti oporoke nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dokaza. Ker je sodišče prve stopnje dalo mnenju izvedenca grafologa drugačen pomen kot le-ta izhaja iz vsebine in zaključka v dokaznem postopku izvedenega mnenja grafološke stroke, je s tem storilo to očitano bistveno kršitev določb ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti in je iz tega razloga treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.

6. Prav tako je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 350. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca grafološke stroke, tožeči stranki odvzelo pravico do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je namreč vodilo pravdni postopek tako, da je najprej izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca grafološke stroke, le-tega je sicer res s pozivom na odgovor vročalo tožeči stranki, vendar pa je šele v nadaljevanju izvajalo preostale dokaze, to je dokaze z zaslišanjem prič, ki pa so izpovedale, da naj bi zapustnica sama podpisala sporno oporoko. Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 8. julija 2014 navedla, da je po zaslišanju prič, ki naj bi bile prisotne pri podpisovanju oporoke prišlo do procesnega zapleta, saj obstajajo v postopku diametralno nasprotujoči si dokazi. Tožeča stranka je pojasnila, da po pozivu sodišča, da poda pripombe na mnenje izvedenca, le-te ni podala, saj je iz mnenja izvedenca bilo mogoče v tej fazi sklepati, da ni verjetnosti, da bi oporoko podpisala pokojna, šele kasneje izvedeni dokazi so pokazali na nasprotno. Zato je utemeljeno v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP predlagala dopolnitev mnenja, saj glede na kasneje izvedene dokaze ni mogla navajati pripomb v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem takoj po pozivu sodišča. S tem, ko je sodišče prve stopnje na naroku z dne 8. julija 2014 sprejelo dokazni sklep, da se predlogu tožeče stranke za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja grafologa ne dopusti, ker je bil ta predlog podan prepozno, čeprav bi moralo šteti, da ga je tožeča stranka podala iz upravičenih razlogov, glede na procesno vodenje pravde s strani sodišča prve stopnje, je tožečo stranko prikrajšalo do pravice, da poda svojo izjavo v postopku, s tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in te kršitve sodišče druge stopnje zaradi njene narave prav tako ne more odpraviti v pritožbenem postopku.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje s tem sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in je zato sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj teh kršitev postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 351. člena ZPP in prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prej očitane 8. in 15. točke 339. člena ZPP in odločiti o dokaznem predlogu tožeče stranke za ustno zaslišanje izvedenca grafološke stroke, ki bo podal avtentično razlago svojega mnenja glede stopnje verjetnosti o tem, da oporoke ni podpisala pokojna M. B. in nato ob dokazni oceni ostalih dokazov sprejeti ustrezno odločitev.

9. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, se pridrži odločitev o pravdnih stroških, nastalih na pritožbeni stopnji za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).