Jedro

Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi nedokazanosti nastanka pravno upoštevne škode. Zato revizije ni mogoče dopustiti le glede vprašanja protipravnega ravnanja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v znesku 20.000 EUR. Po pobotanju je toženi stranki naložilo plačilo obresti, večji ali drugačen tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke in zaradi zmotne uporabe materialnega prava spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in neobstoj v pobot ugovarjane terjatve tožene stranke do tožeče stranke v znesku 20.000 EUR. Toženi stranki je tako naložilo plačilo zneska 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožena stranka v pobot uveljavljano terjatev opredelila kot odškodninski zahtevek zaradi ravnanj tožeče stranke, zaradi česar naj bi škoda nastala zaradi nerealizirane pogodbe za prodajo nepremičnin, ki sta jo stranki sklenili 15. 7. 2007. Vendar iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja nastanek pravno upoštevne škode, in ker ni dokazana ta predpostavka odškodninske obveznosti, je v pobot uveljavljani zahtevek neutemeljen.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem trdi, da je tožeča stranka ob podpisu prodajne pogodbe in ob nakazilu dela kupnine ter ob podpisu dodatka k pogodbi vedela, da bo Občina ... z odlokom prepovedala parcelacijo zemljišč, promet z njimi, izvajanje gradenj, itd. Tako ravnanje je v nasprotju z načelom prepovedi povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ) ter z načelom vestnosti in poštenja pri sklepanju obligacijskih razmerjih (5. člen OZ), ter pomeni nedopustno škodno dejstvo na strani tožeče stranke. Tožena stranka v predlogu zastavlja ključno pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse Vrhovnega sodišča: „Ali dejstvo, da je ena od pogodbenih strank že v trenutku sklenitve pravnega posla vedela, da se Odlok pripravlja in je v trenutku izročitve vedela, da je bil Odlok sprejet, zaradi katerega je bila realizacija pravnega posla nemogoča, predstavlja ravnanje, ki je v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja ter prepovedi povzročanja škode?“

4. Predlog ni utemeljen.

5. Že pritožbeno sodišče je navedlo, da tudi ob strinjanju s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka tekom pogajanj oziroma ob sklenitvi pogodbe s toženo stranko ravnala v nasprotju z načeloma vestnosti in poštenja ter prepovedjo povzročanja škode, tožena stranka s pobotnim ugovorom ne more uspeti, ker ni dokazala obstoja pravno upoštevne škode. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v predlogu za dopustitev revizije postavljeno vprašanje v obravnavani zadevi nerelevantno. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije ne izpodbija odločitve in utemeljitve pritožbenega sodišča o neizkazanosti in nedokazanosti ene od predpostavk odškodninske obveznosti, to je nastanka škode in ne postavlja spornega pravnega vprašanja o navedenem. Zato tudi po morebitni dopustitvi revizije o vprašanju protipravnosti s tako dopuščeno revizijo ne bi mogla uspeti glede na nujnost hkratnega obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti.

6. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče zaradi neobstoja pogojev iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).