Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odgovor na vprašanje, ali predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vsebuje vse potrebne priloge v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP, je odločilno, ali so te priloge čitljive v obliki, kot jih sodišče objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Objava na navedenih spletnih straneh namreč zagotavlja seznanitev z vsebino sodnih odločb in vlog strank v postopku vsem zainteresiranim osebam.
Sodišče v okviru formalnega preizkusa predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP vsebinsko ne preizkuša pravilnosti navedb dolžnika v njegovem predlogu, torej tudi ne vprašanja, ali je dolžnik v seznam nezavarovanih upnikov vključil vse upnike.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) je prvostopenjsko sodišče začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom G., d. o. o. Svojo odločitev je utemeljilo na določbi tretjega odstavka 221.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. list RS, št. 126/2007 s spremembami - v nadaljevanju ZFPPIPP).
2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo (red. št. 10) upnik F., d. o. o. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj zavrže predlog za pričetek poenostavljene prisilne poravnave, ker predlog ne vsebuje vseh potrebnih prilog, oziroma so te napačne ali neuporabne.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Glavni pritožbeni očitek se nanaša na zatrjevano pomanjkljivost predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ker naj bi bile priložene priloge, to je poročilo o finančnem položaju in poslovanje dolžnika ter načrt finančnega prestrukturiranja, ki so za upnike dosegljivi na straneh AJPES-a, deloma nečitljivi in zato neuporabni. Pritožnik je pritožbi priložil izpis druge in tretje strani poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (red. št. 3) ter četrto stran načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika (red. št. 2), ki ju je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
5. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje ugotovitvi pritožnika, da so pritožbi priloženi izpisi dolžnikovih prilog k predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, deloma nečitljivi. Vendar je za odgovor na vprašanje, ali predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vsebuje vse potrebne priloge v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP odločilno, ali so te priloge čitljive v obliki, kot jih sodišče objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Objava na navedenih spletnih straneh namreč zagotavlja seznanitev z vsebino sodnih odločb in vlog strank v postopku vsem zainteresiranim osebam (četrti odstavek 122. člena ZFPPPIPP). Po vpogledu v predlog dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave in priložen osnovni načrt finančnega prestrukturiranja ter poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, kot so objavljeni na AJPES, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedene tabele, na katere se sklicuje pritožnik, vendarle toliko čitljive, da je omogočena identifikacija vsebine navedene listine iz prikaza na ekranu ob vpogledu v navedeno listino. Očitno pa je nečitljivost izpisa tako objavljene listine pogojena s tem, da je dolžnik sporne tabele v priloženih prilogah, ki jih je dostavil sodišču, izpisal z barvnim ozadjem. Nemožnost nadaljnjega čitljivega reproduciranja takšne listine z izpisom priloge, objavljene na spletnih straneh, pa je očitno pogojena s tem, da je ob skeniranju v črno-beli tehniki čitljivost tako reproduciranega dokumenta bistveno padla do te mere, da nadaljnje reproduciranje s ponovnim izpisom tako objavljene listine ne omogoča več čitljivega izpisa. Ker pa objavljeni dokument na spletnih straneh omogoča razpoznavo vsebine te listine, iz te tehnične pomanjkljivosti ni mogoče sklepati o nepopolnosti predloga dolžnika, kot zatrjuje pritožnik v pritožbi. Očitno je, da je dolžnik priložil predlogu priloge, ki so vsebovale ustrezne podatke v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Zgoraj navedena pomanjkljivost v tehnični omejenosti reproduciranja objavljene listine pa bi sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku lahko odpravilo na način, da bi od dolžnika zahtevalo, da predloži nov izpis že objavljenih prilog predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki bi vseboval sporne tabele brezbarvnega ozadja.
6. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da dolžnik ni predložil podatkov z bilanco stanja za pravo obdobje, ker naj bi jih predložil na dan 28. 3. 2014, namesto na dan 31. 3. 2014. Iz priložene tabele na četrti strani poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (red. št. 3), je razvidna jasna navedba, da gre za podatke iz bilance stanja na dan 31. 3. 2014. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato razumna utemeljitev dolžnika v odgovoru na pritožbo, da gre pri navedbi datuma 28. 3. 2014 na vrhu prvega stolpca tabele za očitno pomoto. Zato na tej pomanjkljivosti ni mogoče utemeljevati nepopolnost predloga dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
7. Neutemeljen je tudi očitek, ki se nanaša na nevsebovanje vseh upnikov v seznamu nezavarovanih terjatev. Sodišče v okviru formalnega preizkusa predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP vsebinsko ne preizkuša pravilnost navedb dolžnika v njegovem predlogu, torej tudi ne vprašanja, ali je dolžnik v seznam nezavarovanih upnikov vključil vse upnike.
8. Neizkazan je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da naj bi predlog dolžnika služil zgolj zavlačevanju in oškodovanju upnikov. Očitka, da naj bi pri predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnika dejansko šlo za zlorabo procesnih pravic, ni mogoče utemeljevati zgolj na enem podatku iz predloženega izkaza poslovnega izida, ki se nanaša na zatrjevano neskladje med zmanjšanjem števila zaposlenih in povečanimi stroški dela v navedenem obdobju. Prav tako ne zadošča zgolj namigovanje pritožnika, da naj bi se dolžnik plačevanju obveznosti izogibal z odprtjem transakcijskega računa v tujini.
9. Tako se izkaže, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZFPPIPP).